Predstavljena najstarejša upodobitev Doberdoba
Matjaž Merljak
Na binkošti so v župnijski cerkvi predstavili risbo iz leta 1871, ki prikazuje središče Doberdoba na goriškem Krasu. Narisal jo je znani italijanski geolog, paleontolog in pedagog Torquato Taramelli. Gre za najstarejšo znano upodobitev kraja.
Naša župnija Doberdob ima svoj župnijski list Beseda. Izhaja običajno enkrat na mesec in je redno priložen v slovenski verski tisk, to je v Ognjišče in Družino. Tako pride v marsikateri naš dom. Na voljo pa je tudi redno nekaj izvodov za tiste, ki niso naročniki tega tiska. Lani smo v Besedi objavili vsebino stare listine z datumom 2. avgust 1871. V njej piše, da je bila na sedanjem prostoru, kjer se začne Rimska ulica, večja zgradba s pripadajočimi objekti. To je bila nekakšna podeželska vila, ki je verjetno prvotno pripadala grofu De la Torreju. Razpadajoča, z dvema murvama, je bila dana v trajno oskrbo Štefanu Jelenu, kar dokazuje, da je bila last župnije. Istočasno smo tudi spoznali, da v naši vasi niso bile samo majhne hiše, ampak tudi večje. Te so bile verjetno v lasti raznih grofov in so jih uporabljali, ko so prihajali na Kras na lov.
Na binkošti, to je bilo letos 27. maja, smo po maši predstavili dogodek, ki se je zgodil 25. maja 1871. Torej natanko pred 141-imi leti. Tedaj je prišel v našo vas neobičajen popotnik. To je bil gospod z imenom Torquato Taramelli. Verjetno je prijezdil na konju ali pa se je pripeljal s kočijo. Gotovo ni potoval peš. Zaustavil se je na prostoru, kjer je sedaj šola. Tu so bila verjetno drevesa. Konja je pustil, da se je napasel in odpočil. Sam je iz torbe vzel malico in se okrepčal. Kaj je jedel? Verjetno je imel kruh pa kakšno klobaso, lahko pa tudi sir. Lahko je imel tudi vino ali pa si je pri vodnjaku natočil vodo. Nato je legel in zaspal, saj je bil truden. Prišel je iz Furlanije in cesta je bila zelo grda. Ko se je zbudil, je iz torbe potegnil neki zelo zapacan zvezek – gorje nam, če bi v šoli imeli takšne zvezke – in začel risati. Narisal je to, kar je bilo pred njim: cerkev z zvonikom, na levi drevesa in obris neke hiše – lahko bi bilo to župnišče, pa še neki zid, na desni pa hiše, ograjo in še eno drevo. Tu je tudi tista velika hiša, ki je nekaj let pozneje pripadala župniji in jo je ta dala v trajno posest Štefanu Jelenu. To je bilo istega leta 1871, le da 2. avgusta. Iz risbe se vidi, da je bil trg pred cerkvijo velik, tu je bilo veliko prostora, proti jezeru pa sta šli kar dve gazi ali cesti – ena za veliko hišo in druga pred njo ob ograji. Taka je bila naša vas takrat. To je do sedaj najstarejša upodobitev dela našega Doberdoba.
Kot rečeno na binkošti smo to odkritje predstavili v naši cerkvi. Najprej sta Aleš in Jurij Lavrenčič na violino in violončelo zaigrala pesem K Tebi želim, moj Bog – v spomin vsem vaščanom, ki so že v večnosti. Potem so sliko predstavili Thomas, Anna, Mojca in Chiara. Na koncu je vsak dobil razglednico te upodobitve kot trajen spomin na dogodek pred 141-imi leti.
Da smo do tega odkritja prišli, gre zasluga našemu g. župniku Ambrožu Kodelji, ki vedno kaj zanimivega najde. Ko smo ga iz radovednosti vprašali, kako je do tega prišel, je rekel: “Tudi slepa kura zrno najde!” Iz tega sklepamo, da bomo lahko še kaj izvedeli iz naše krajevne zgodovine.
