Kardinal Sodano novinarjem: prenašajte sporočilo Resnice

Slovenija | 19.06.2012, 01:54

Kardinal Angelo Sodano in predsednik države Danilo Türk sta se strinjala, da je ta zgodovinski spomin evropskega pomena in da ga moramo gojiti kot eno od sporočil, ki nam pomagajo pri graditvi naše skupne evropske prihodnosti. Govorila sta tudi o zamislih za obeležitev prihajajoče 100. obletnice začetka prve svetovne vojne. Sodano in Türk sta izpostavila še pomen razvoja kot družbene kategorije, ki vključuje pomembno vrednoto človeške solidarnosti.

Z ministrom Erjavcem potrdila dobre odnose med državama

Dekan zbora kardinalov se je srečal tudi z zunanjim ministrom Karlom Erjavcem. Sogovornika sta potrdila dobre odnose med Slovenijo in Svetim sedežem ter izmenjala poglede na aktualne zunanjepolitične teme, kot so volitve v Grčiji, finančna in gospodarska kriza, razmere v Severni Afriki in na Bližnjem Vzhodu, kot tudi glede razmerah v državah na Zahodnem Balkanu. Strinjala sta se, da je v teh kriznih časih dialog velikega pomena, saj lahko le na ta način poiščemo primerne rešitve za aktualna vprašanja, s katerimi se sooča mednarodna skupnost.

Škofje sprejeli dva pomembna dokumenta

Kardinal Sodano se je včeraj pogovarjal tudi s slovenskimi škofi na njihovi 67. redni seji. Na njej so škofje sprejeli in potrdili tudi dva pomembna dokumenta: prvi je Direktorij za oblikovanje duhovnikov, drugi pa je krovni dokument za pripravo slovenskega pastoralnega načrta z naslovom Pridite in poglejte. Sicer pa so se slovenski škofje sestali tudi s člani Senata Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, s katerimi so razpravljali o vsebini in metodah intelektualne formacije študentov teologije. Včeraj so obravnavali predvsem kadrovska vprašanja.

Kardinal novinarjem: Tudi v Cerkvi so grešniki

Pred odhodom pa se je kardinal Sodano srečal s slovenskimi novinarji in odgovoril na nekaj vprašanj. »Predstavniki medijev ste tisti, ki pomagate prenesti tudi sporočilo resnice za dobro ljudi in za njihovo objektivno obveščenost, zato sem vesel, da sem danes tu z vami,« je dejal ob prihodu na novinarsko konferenco. Povedal je, da se rad vrača v Slovenijo, kjer se počuti skoraj kot doma. »Tudi v smislu skupne evropske hiše, kjer veje duh svobode in iskanja velikih vrednost, tudi krščanskih.« Med drugim je predstavnike medijev zanimalo, ali papež Benedikt XVI. namerava obiskati Slovenijo. »Vsekakor je papežu Evropa zelo pri srcu, ker ve, da lahko veliko prispeva za ves svet. Ko se bom vrnil v Rim, bom prenesel papežu to željo, ki sem jo slišal tudi v drugih krajih, torej da bi obiskal Slovenijo,« je bil jasen kardinal.

Glede na to, da ste prišli v Slovenijo v duhu 1. svetovne vojne in v zvezi s popravo krivic, ali ima Vatikan oziroma italijanska Cerkev kakšen odgovor oziroma strategijo glede na to, da se krivice zgodile tudi prek italijanske cerkve in duhovnikov v procesu italijanizacije dela našega naroda?

Kardinal Sodano: »Gotovo je vprašanje krivic in odgovornosti vprašanje posameznih ljudi. Nemogoče je govoriti o odgovornosti naroda. So ljudje, ki so storili krivice. V tem smislu je treba vsekakor govoriti o iskanju zgodovinske resnice in v tem smislu tudi o iskanju odgovornosti. Ni pa mogoče kar tako na splošno govoriti o krivici ali odgovornosti narodov. Pri tem iskanju zgodovinske resnice je treba upoštevati tudi skladnosti/proporce z različnih vidikov. V tem smislu ni mogoče govoriti pavšalno o Cerkvi, ampak o odgovornosti posameznih ljudeh v njej. V tem smislu Cerkev gotovo ni brez grešnikov. Kar pa se tiče konkretnega vprašanja, ga prepuščam zgodovinarjem, ki so odgovorni za analizo posameznih dogodkov.«

Apostolski nuncij: »Treba je pogledati tudi sedanje stanje, ki je vsekakor dosti boljše. Včeraj smo v Novi Gorici videli, kako so za isto mizo sedeli slovenski in italijanski duhovniki. Tudi vemo, da duhovniki v Italiji prejemajo državno podporo tudi zato, da poučujejo verouk ali mašujejo tudi v slovenskem jeziku. Dodal bi, da je treba biti pozoren, ko govorimo o morebitni krivdi Cerkve pri italijanizaciji Slovencev na tistem delu Slovenije. Zato, ker je bilo tudi v cerkvi več ljudi, tudi nekateri škofi, ki so se izrazito zavzemali za pravice Slovencev. Ne bi želel, da bi iz vašega vprašanja izpadlo napačno, kakor da je šlo samo za italijanizacijo; nikakor ne. Tudi nekateri italijanski škofje so se izrazito zavzemali, tudi za ceno velikih žrtev za Slovence in njihove pravice.«

Mineva 20 let, od kar je Vatikan priznal Slovenijo. Kako so se po Vašem v tem času odvijali odnosi med državama in ali je po Vašem zdaj primeren čas za ustanovitev vojaškega ordinariata, za kar si Vatikan že nekaj časa prizadeva?

»20 le svobode pomeni tudi 20 let napredka. Predvsem je svoboda, ki je temeljna značilnost človeka, izrednega pomena. Prav v svobodi lahko človek šele prav uresničuje svoje poslanstvo. V 20-letni zgodovini seveda še niso mogle biti zaceljene vse rane preteklosti. Vsi pa smo poklicani k srečevanjem, ne k sporom. To je tudi poklic vas, novinarjev, da pripomorete k srečevanju, in ne k podpihovanju sporov. Zelo pomembna je zavest, da smo pravzaprav vsi med seboj bratje in otroci istega nebeškega Očeta. Zato je sprava ne le možna, ampak tudi naša dolžnost." Glede vojaškega ordinariata je kardinal zatrdil, da bi bilo vsekakor dobro, če bi se uspeli dogovoriti in in ga tudi ustanoviti. "Ta seveda ne bi bil neka novost. Duhovna oskrba v vojski že obstaja in hvaležni smo civilnim oblastem, ki versko oskrbo vojakov omogočajo in podpirajo. Zato je že en pravni temelj, in sicer v temeljnem sporazumu med Slo in Svetim sedežem iz leta 2001. V tem smislu ordinariat ne bi bil kakšna novost, ampak nadgradnja že obstoječega stanja.«

Svetovna kriza zadeva tudi Slovenijo in del tukajšnje Katoliške Cerkve. Kako vidite rešitev tako na globalni kot na ravni Slovenije?

»Cerkev ima gotovo temeljno poslanstvo, da opozarja na vrednote. Ne toliko, da daje konkretna navodila, kako naj ekonomija poteka, gre bolj za to, da Cerkev opozarja tudi ekonomiste in tiste, ki imajo posebno politično težo, na spoštovanje do oseb in da se ne gre igrati z usodo narodov. Pač pa je treba upoštevati tudi vrednote, kot je poštenje, in skrbeti za dobrobit vseh.«

V katerih kriznih žariščih po svetu je vatikanska diplomacija oz. Sveti sedež najbolj aktivna pri doseganju miru in sprave?

»Predvsem je tu en velik izziv srečevanja z drugimi verami, še posebej z islamom. Tudi tukaj Cerkev, sveti oče in njegovi sodelavci ne želijo sporov, ampak srečevanje z drugimi civilizacijami. Za nas ni svete vojne. Zato je edina pot, pot dialoga, srečevanja in tudi odpuščanja. Kristjani imamo pri tem posebno dolžnost, da na to pot vedno znova opozarjamo in se nanjo tudi sami podajamo. Nek pesnik je to lepo povedal z besedami: najprej sem samo slišal o nekem kristjanu in sem mislil, da je moj sovražnik. Nato sem ga obiskoval in spoznal, da je moj prijatelj. Drugačna je lahko pozicija držav ali nosilcev odgovornih služb v državi, ki morajo poskrbeti tudi za obrambo, ko gre npr. za napad na kakšne temeljne vrednote. Zadržanje posameznega kristjana pa je zagotovo zadržanje dialoga in sprave.«

Cerkev je z veliko pomočjo pri osamosvojitvi doživela ogromen morali kapital v Sloveniji. Se Vam zdi, da ta moralni kapital kljub zadnjim dogodkom še ohranja?

»Tukaj je gotovo treba biti najprej zelo pozoren do resnice, in sicer, da novica ni deformirana oz. preoblikovana do neprepoznavnosti, ali če uporabim prispodobo; iz komarjevega pika poročati o ugrizu leva. Seveda so tudi v Cerkvi grešniki. Brez greha so samo angeli in svetniki v nebesih. To sem dejal tudi italijanskim novinarjem v zvezi s kakšnimi težavami v Vatikanu in sem jim rekel: bi se morali čuditi, če v Vatikanu ne bi bilo nič narobe. V rimski kuriji, torej v osrednjih ustanovah Cerkve je preko 2800 zaposlenih, glavnem duhovnikov, redovnikov, pa tudi kar nekaj laikov. Pa tudi v vatikanski državni upravi in z njo povezanimi službami je vsaj še enkrat toliko ljudi. Čudno bi bilo, če med 5 tisoč ljudmi ne bi bilo nikogar, ki ne bi česa ukradel, se ga napil, ki bi zamudil na delo. Zato se čudim čudenju novinarjev ob kakšnih neprijetnih dogodkih v Cerkvi.«

Ob koncu tiskovne konference je kardinal še enkrat poudaril, da je vesel, ker je obiskal Slovenijo, predvsem pa kraje v Posočju. Preko svetega očeta nam je podelil blagoslov in zagotovl molitev za spravo med nami, med narodi in po vsem svetu.

Kardinal, ki je bil tokrat že petič na obisku v Sloveniji, je poudaril, da se vedno rad vrača v Slovenijo, ker se tu počuti skoraj kot doma, tudi v smisle skupne evropske hiše, kjer veje duh svobode ter iskanja velikih evropskih, tudi krščanskih vrednot. Slovenskemu narodu je sporočil, da ima prihodnost tako kot vsak. "Pred Bogom ni velikih in majhnih narodov. Vsak narod ima svoje poslanstvo," je poudaril. Ob tem je izrazil željo, da bi bila Slovenija zvesta svoji tradiciji in krščanskim vrednotam.