Za občine bodo nova evropska sredstva zelo pomembna
Politika | 11.05.2012, 15:57 Petra Stopar
Evropska kohezijska sredstva, ki so na voljo za zmanjševanje gospodarskih, socialnih in teritorialnih neskladij, so del najpomembnejših razvojnih politik Evropske unije. Trenutno se iztekajo pogajanja o novem finančnem sklopu za obdobje do leta 2020, s tem pa se spreminja tudi zakonodajna podlaga za kohezijsko politiko. Slovenija je po novem za črpanje kohezijskih sredstev razdeljena na bolj razvit zahodni in manj razvit vzhodni del.
Za novo kohezijsko finančno perspektivo od leta 2014 do 2020 je na voljo 336 milijard evrov, je na nedavnem posvetu o prednostnih nalogah Slovenije v kohezijski politiki povedala državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Monika Kirbiš Rojs. Dodala je, da bodo kohezijska sredstva praktično edina razvojna sredstva Slovenije do leta 2020, ocenjuje pa, da bi ji Bruselj tudi v naslednji finančni perspektivi namenil podoben obseg sredstev kot v zadnjem obdobju.
Posvet je pripravila evropska poslanka Mojca Kleva, ki je v pogovoru za naš radio povedala, kaj je ključnega pomena pri prijavi na kohezijska sredstva: „Ključnega pomena je, da se občine oziroma regije natanko osredotočijo na stvari, ki so za njih najpomembnejše. Na primer, če se regija odloči, da se bo ukvarjala s fotovoltaiko, mora že danes začeti razmišljati, kako naj bi ta projekt izgledal, kajti kohezijska politika je razvojna politika, je edini del evropskih politik, kjer se vlaga direktno v razvoj in kjer ima direktno vpliv na naše življenje.“
Bruselj pri dodeljevanju sredstev Slovenijo loči na vzhodni del, ki je manj razvit in mu zato pripada veliko sredstev, ter razvitejši zahodni del. Slednjemu je uspelo v zelo hitrem času počrpati veliko sredstev, in ker je ta regija v tako kratkem času tako napredovala, obstaja možnost, da ji v novi perspektivi ne bi več pripadla niti sredstva za razvite niti za nerazvite regije, pojasnjuje poslanka: „Zato se tu Slovenija poteguje za neko tretjo, vmesno kategorijo, ki je namenjena prav takim regijam, ki so prehitro napredovale. Če uspemo to izpogajati, naj bi zahodni Sloveniji pripadalo vsaj 85 odstotkov denarja, ki ga je imela tudi zdaj na razpolago, v zadnjih sedmih letih.“ Vendar to je še vedno del pogajanj, dodaja Kleva, a poudarja, da je politika tu popolnoma enotna.
