Od petka do petka: 13. - 20. april 2012

| 22.04.2012, 06:55 Matjaž Merljak

V tokratnem pregledu domačega dogajanja se bomo ustavili pri dnevih, ki naj bi prinesli dogovor med vlado in sindikati glede ukrepov za izhod iz krize. Namesto tega smo imeli stavko javnega sektorja, za nameček pa je policijski sindikat začel še postopek za referendum glede interventnih zakonov. Še prej pa se bomo ustavili pri obisku vrhovnega predstojnika frančiškanskega reda brata Joséa pri sobratih v Sloveniji. Nekaj besed bomo namenili nedavno umrli pisateljici in prevajalki Mimi Malenšek, ki je med drugim napisala zgodovinski roman Temna stran meseca, se ustavili pri novi knjigi Ivana Štuheca Veter v megli in vrnitvi slovenske hokejske reprezentance v elitno skupino A.

Slovenske frančiškane je obiska vrhovni predstojnik reda

Slovensko frančiškansko provinco sv. Križa je v minulem tednu obiskal generalni minister - vrhovni predstojnik frančiškanov brat José Rodríguez Carballo Kot prvi izmed bratov je po naročilu Sv. Frančiška, naj pogosto obiskuje brate, že drugič prišel v Slovenijo. Kot je povedal, gre za vzajemno spodbujanje: s svojo prisotnostjo želi opogumiti sobrate in jih utrditi v njihovem poslanstvu. Ob tem tudi slovenski frančiškani lahko v marsičem obogatijo njega, saj je smisel obiska v medsebojni odprtosti za drugega, predvsem pa za Kristusa. Brat José se je z brati najprej srečal v Kopru in zatem v Strunjanu, kjer letos praznujejo 500-letni jubilej Marijinega prikazanja.

V četrtek zvečer je maševal v župnijski cerkvi Sv. Antona na Viču v Ljubljani, kjer so se zbrali predstavniki vseh Frančiškovih skupnosti v Sloveniji od minoritov in kapucinov do Frančiškovega svetnega reda. Z njim so somaševali provinciali vseh treh vej prvega reda bratje Štefan Kožuh, Milan Kos in Stane Zore ter drugi duhovniki. Bogoslužje so s pesmijo obogatili združeni mladinski zbori iz Viča in Šiške. Generalni minister jih je pozdravil s Frančiškovimi besedami: Gospodov mir naj bo z vami. Spomnil jih je, da je naše poslanstvo zelo preprosto. Ob tem je spomnil na sporočilo praznikov, ki smo jih nedavno obhajali:

Smo v velikonočnem času. Če smo pozorni na berila, ki jih vsak dan poslušamo pri maši, obstajajo trije glagoli, ki povzemajo življenje Cerkve, življenje vsakega kristjana. Videti - doživeti vstalega Kristusa; iti, še več - teči, da bi drugim sporočili veselo oznanilo; in veseliti se. Vse to delati z veseljem, ki je sad doživetja vstalega Kristusa.

Maši je sledilo srečanje v dvorani Antonovega doma. Ob krajši akademiji, ki so jo pripravili mladi, je generalni minister José Rodríguez Carballo [hozé rodriges karbáljo] spregovoril razpokah v Cerkvi, ki tako kot v Frančiškovem času tudi danes mažejo njeno podobo. Jezusovo povabilo Frančišku „Popravi mojo hišo!“ je aktualno tudi danes. Prva naj bo na vrsti naša lastna hiša. Uredimo jo, da se bo v njej lahko naselil Gospod. Potem o tej izkušnji spregovorimo drugim: tako z življenjem kot z besedo, je med drugim dejal ubranim.

Drugi dan obiska so se pri Mariji Pomagaj na Brezjah zbrali frančiškani iz vseh samostanov v Sloveniji, da bi nekaj ur preživeli s svojim vrhovnim predstojnikom. Popoldne pa je obiskal sestre klarise v Dolnicah pri Ljubljani. Zvečer so se pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani zbrali bratje na skupni rekreaciji. Za slovo so se včeraj srečali pri tako imenovani „konvetualni“ maši. Zatem pa si je generalni minister vzel nekaj časa še za ožje vodstvo province ter s provincialom in svetovalci govoril o tem, kako danes živeti evangeljsko poslanstvo v Cerkvi na Slovenskem.

Sindikati sredi pogajanj zaprli šole in vrtce

V Sloveniji smo imeli minulo sredo splošno stavko javnega sektorja proti varčevalnim ukrepom, ki jih predlaga vlada. Sindikati so se zanjo odločili, čeprav pogajanja še tečejo in sta se pogajalski ekipi sestali tudi na dan stavke. V njej je po ocenah sindikalne strani sodelovalo sto tisoč javnih uslužbencev. Najbolj so jo občutili starši, saj so bile zaprte šole in vrtci, zato so mnogi vzeli dopust. Delno so jo občutili tudi tisti, ki so bili naročeni za zdravniške preglede. Vodja koordinacije stavkovnih odborov Branimir Štrukelj meni, da je bila stavka uspešna. Predsednik vlade Janez Janša je ob koncu dneva dejal, da stavka ni rešila ničesar.

Temu so pritrdili tudi gospodarstveniki. Nekdanji prvi mož Luke Koper Bruno Korelič je za Finance dejal, da so razmere v gospodarstvu in družbi resne. Realni sektor že čuti večino posledic, javni sektor pa skoraj nobene. Tudi v javnem sektorju bodo morali spoznati, da tako ne gre. Poslušal je tudi ponedeljkov intervju s premierom Janezom Janšo, ki je deloval verodostojno. Dodal je, da ni privrženec politične opcije, ki je na oblasti, a v tem primeru ima po njegovem mnenju prav.

Lastnik Alpine Matjaž Lenassi pa meni, da v tej stavki ni zmagovalcev niti poražencev. Načrtovane ukrepe je preprosto treba sprejeti. Lenassi pravi, da se sindikati tega očitno še ne zavedajo, vendar bodo to morali spoznati. Po njegovem mnenju stavke ne podpirajo niti sindikati zasebnega sektorja, ki so že občutili bridko plat zdajšnje krize. Prav gotovo bo, kot poudarja, nekdo tudi iz te stavke potegnil politične koristi. Zanesljivo pa to ne bo vodja sindikata šolnikov Branimir Štrukelj.

S stavko so povezani tudi stroški, kar je vsakomur jasno. Ni pa jasno, kdo jih bo poplačal. V sindikatih vztrajajo, da bo to storila država, vlada pa temu nasprotuje. Zato sindikati napovedujejo, da bo o tem odločalo sodišče. Minister za delo Andrej Vizjak je ob tem dejal, da bodo verjetno stroške stavke čutili tudi zaposleni. Ne glede na stavko so morali predstavniki vlade in sindikatov že naslednji dan sesti za pogajalsko mizo.

Socialni partnerji, združeni v Ekonomsko-socialnem svetu so minuli petek največ pozornosti namenili predlogu zakona za uravnoteženje javnih financ, ki predvideva spremembe 45 veljavnih zakonov z različnih področij - od vrtcev do zdravstva in sociale. Državni zbor bo predlog zakona obravnaval skupaj z rebalansom. v njem predlagani ukrepi se nanašajo na notranje varčevanje s spremembami organizacije in iskanjem prihrankov pri delovanju države, na prilagoditve v delovanju javnega sektorja tako pri plačah javnih uslužbencev kot stroških v zdravstvu in izobraževanju ter na zmanjšanje vlaganj in poseg v prejemke na trgu dela in socialne varnosti. Da bi povečali število delovnih ur, vladna stran predlaga, da 2. januar in 2. maj ne bi bila več dela prosta dneva. V razpravi na socialnem svetu so imeli največ pripomb spet sindikati, ki grozijo z referendumom, če predlog zakona o uravnoteženju javnih financ ne bo upošteval njihovih pripomb. Minister za delo Andrej Vizjak je ob tem dejal, da ne zavračajo pogajanj, in da bodo opozorila preučili. Nekatera so po njegovem mnenju na mestu in jim bodo prisluhnili. Čas za spremembo predloga zakona je do končne obravnave v državnem zboru, ki naj bi bila v začetku maja.

Medtem sta policijska sindikata, ki v sredo zvečer nista prekinila stavko, v državni zbor vložila zbrane podpise za začetek postopka o referendumu glede interventnega zakona za letošnje leto, ki za mesec dni zamika izplačilo regresa. Obenem sta napovedala, da nameravajo njihovi člani stavkati do uveljavitve zahtev, še zlasti do ureditve statusa policistov v državi.

Kultura

V Podbrezjah so se minulo sredo poslovili od pisateljice in prevajalke Mimi Malenšek, ki je umrla 13. aprila 2012 v Ljubljani. Rojena je bila ob koncu prve svetovne vojne v Dóbrli vasi na Koroškem, odraščala pa je v Podbrezjah. Prvo povest Pesem polja je izdala že pri 18 letih. Temu so sledile povesti in romani, ki se jih je nabralo več kot trideset. V njih je bralcem predstavila nekatere zgodovinske osebnosti kot so Trubar, škofa Hrena, Gallus, čebelar Janša, Kette, Murn in drugi. Novejšo zgodovino je obravnavala v romanih Sonce je obstalo in Temna stran meseca; ker je v slednji spregovorila o domobranstvu in obleganju Turjaka, v šestdesetih letih niso objavljali njenih knjig. Poleg tega je prevedla več deset del francoskih in nemških avtorjev. Mimi Malenšek je pred leti poslušalce Radia Ognjišče spomnila, da ne smemo pozabiti na svojo preteklost in da ljubezen do domovine me sme biti prazna beseda:

Kdor ne pozna svoje preteklosti in preteklosti svojega naroda, je nekje izgubljen. Ne ve, kje pravzaprav živi. Ne ve, kje so njegove korenine. In tudi ljubezen do domače zemlje ... Vse to danes zveni kot nekam romantično, kot ostanek iz ne vem kakšnih časov ... Ampak to ni ostanek. Skozi vso zgodovino boste zasledili:ljudje so se za svojo domovino zmeraj bojevali; tudi kri in življenje so dali zanjo, odrekli pa so se ji redkokdaj.

Mimi Malenšek, ki je s svojimi deli desetletja utrjevala narodno zavest, je z veseljem pričakala samostojno Slovenijo, želela pa si je, da bi bila država dobra za vse, ne le za izbrance.

Pri založbi Družina je izšla knjiga Ivana Štuheca Veter v megli. Profesor moralne teologije v njej skozi prizmo družbenega nauka Cerkve osvetljuje demokratične procese v slovenski družbi. Knjiga je izšla ravno v Pastoralnem letu socialne pravičnosti, katerega namen je, da bi kristjani osebno in v cerkvenih skupnostih, zasebno in v javnem življenju prepoznavali in duhovno razločevali družbena dogajanja, jih presojali v duhu družbenega nauka Cerkve ter se aktivno vključili v delo za večjo socialno pravičnost.

Prav to je, lahko rečemo, tudi vodilo dr. Štuheca v pisanju komentarjev in predavanj, ki so zbrana v knjigi z naslovom Veter v megli. „Lahko bi rekel, da je rdeča nit, kako s pomočjo družbenega nauka Cerkve razumeti demokratične procese v slovenski družbi in kako tudi z istim naukom gledati na razmerja znotraj Cerkve. To sta nekako glavna poudarka,“ je povedal za naš radio.

Knjiga Veter v megli zajema predavanja in komentarje, ki so nastali v obdobju med letoma 2000 in 2012, v njih pa se je avtor loteval vprašanj, povezanih s stanjem demokracije v Sloveniji in preigravanjem političnih scenarijev. Njegova želja je bila kritično in brez dlake na jeziku odpirati zatohlost slovenskega prostora ter mu pomagati izostriti tiste demokratične poglede, ki edini zagotavljajo mirno sobivanje v resničnosti.

Šport

Ekstremni pilot Matevž Lenarčič je v sredo, 19. aprila, pristal na brniškem letališču. V dobrih treh mesecih je z ultra lahkim Pipistrelovim letalom preletel svet. Na vprašanje, kaj je bilo najlepšega in kaj najtežjega pri tej izkušnji, je odgovoril, da je vse stvar perspektive. "Tudi Slovenija ni najlepša država, je pa ena najlepših. Še lepše pa bi bilo, če ne bi bilo mej, kakor jih tudi iz zraka ni videti. Nisem videl nobene meje, meje so samo v naših glavah," je dodal.

V dvorani Stožice v Ljubljani so se prejšnjo nedeljo začele tekme prvega kroga svetovnega hokejskega prvenstva divizije I (skupina A). V drugoligaškem svetovnem prvenstvu, ki prvima ekipama odpira pot v elitno skupino A, so poleg Slovenije sodelovale še Velika Britanija, Japonska, Ukrajina, Madžarska in Avstrija. Slovenija in Avstrija sta do zadnje tekme ostali neporaženi in tako napredovali v skupino A. Selektor slovenske reprezentance Matjaž Kopitar pa ima še pomembnejši cilj: to so olimpijske igre v Sočiju leta 2014.

V tem tednu so organizatorji predstavili letošnjo kolesarsko dirko Po Sloveniji, ki se bo začela 14. junija v Celju, končala pa 17. junija v Ljubljani. Na start so tokrat privabili kar pet ekip najvišjega ranga: nastopili bodo kolesarji Lampreja, Liquigasa, GreenEdga, Saxo Banka in Astane. Poimenski seznam tekmovalcev še ni znan, je pa že gotovo, da bo nastopil tudi najboljši slovenski kolesar zadnjih let Jani Brajkovič, ki tekmuje v ekipi Astane. Med drugim je dejal: Kot prvo mi je zelo pomembno pokazati dobro pripravljenost pred (francoskim)Tourom. Sigurno še ne bom prišel na dirko stoodstotno pripravljen, rad pa bi jo končal z dobrimi občutki in dokaj visoko.

Dirka se bo začela v Celju, nato bodo tekmovalci prvič obiskali Zasavje, od koder se bodo podali na Dolenjsko, cilj bo v Novem mestu. Tudi startni gostitelj druge etape bo novinec, etapa se bo namreč začela v Kočevju, končala pa v Metliki. Kraljevska bo tretja etapa, ki pa se ne bo končala s ciljnim vzponom, kar pa ne pomeni, da ne bo izredno zahtevna. Prav nasprotno, saj bodo morali tekmovalci dvakrat iz različnih strani premagati vzpon na Soriško Planino in tudi vzpon na Pokljuko. Cilj bo v Škofji Loki. Zmagovalec dirke bo znan po četrti etapi, kronometru v Ljubljani, ki bo letos nekoliko daljši kot lani.