Mladika 2-3

| 20.04.2012, 22:14 Matjaž Merljak

V velikonočnem tednu je zagledala luč nova številka tržaške revije Mladika z zaporedno številko 2-3. Uvodna misel je posvečena skorajšnjemu začetku sinode tržaške Cerkve, katere napoved je šla mimo brez večjih odmevov v naši javnosti.

Pomembna pobuda tržaškega nadškofa Crepaldija je nastala ob potrebi, da verniki razmislijo, kaj pomeni biti kristjan v svetu, ki postaja vse bolj brezbrižen za duhovnost in vrednote krščanstva. Sinoda, ki se bo začela oktobra, postavlja naloge tudi slovenskemu delu tržaške Cerkve in nudi priložnost, da se manjšinska verujoča skupnost sooči s sedanjo krizo, vpraša se po tem, kako reagirati na izzive časa, in da si upa iti na pot odraslega krščanska, ne da bi se odpovedala tradiciji. V ta namen bi bilo dobro, piše uvodničar, da bi se pastoralni sveti vseh župnij zbrali ne samo za razpravo, a tudi za dobro pripravljena molitvena srečanja, ki bogatijo in opogumljajo.

V članku z izzivalnim naslovom »Ali je knjig preveč« Tomaž Simčič stvarno in nazorno razmišlja o sodobni knjižni hiperprodukciji. V današnjem času je knjiga postala potrošno blago, iz družbene se spreminja v individualno dobro, povrh tega pa zmanjkuje neki strokovni subjekt, ki bi se estetsko izražal o delu. Zrela in kvalitetna literarna kritika je torej prepotrebni dejavnik, ki se v morju izdanih knjig prepogosto pogreša.

Vikar za Slovence v Tržaški škofiji Tone Bendečič je podal osebno razmišljanje o tečaju za zakonce, ki ga že trideset let spremlja in vodi; kljub upadu obiska v zadnjih letih in neodmevnosti tematik poroke in družine v medijih pisec članka ugotavlja, da obiskovalci odhajajo s tečaja obogateni z novimi spoznanji.

»Katarza lepote« je naslov prispevka, v katerem se objavlja govor, ki ga je imel Martin Brecelj na Prešernovi proslavi v Peterlinovi dvorani 13. februarja letos.

Oneya B. Rajšel je avtorica novele »Poskusi vnovič in zopet znova«, ki je prejela prvo nagrado za prozo na 40. literarnem natečaju revije Mladika za leto 2011. Sebastijan Valentan je avtor pesmi »Kelih življenja«, »Križ« in »Mučenci«. V izboru prevodov iz hrvaške poezije, ki ga je pripravil Martin Silvester, se objavljajo pesmi, ki so jih sestavili S. Sarkotić, M. Šubašić, J. Bešlić, D. Pavela, I. Hercog in S. Marija Presvetega Srca (A. Petričević). Sledi objava tretjega dela romana v nadaljevanjih »Peta Avenija in smrtne zagate« Irene Žerjal. V spominih na življenje v Nemčiji Peter Merkù piše o službenem potovanju po Jugoslaviji in o obdobju, preživelem v Siemensovem rebhabilitacijskem centru na Bavarskem.

Milan Gregorič se je pogovarjal z ustanoviteljico in lastnico knjigarne in založbe Libris iz Kopra Lojzko Zavnik. Primož Sturman je zapisal še zadnji del spominov na borca za slovensko državo Franca Jezo.

Janez Turk je avtor zapisa o Antonu Ojcingerju, gorskem vodniku in posestniku iz Ovčje vasi, znanem po tem, da je spremljal in vodil Juliusa Kugyja pri raziskovanju gora v Julijskih Alpah. Ob 40-letnici smrti prof. Otona Muhra je Saša Martelanc napisal občuten spomin nanj. V rubriki Umetnost na Slovenskem Mojca Polona Vaupotič objavlja drugi del prispevka o ustvarjanju Maksima Gasparija. O nedavni obletnici smrti goriškega nadškofa Frančiška Borgie Sedeja piše zgodovinar Renato Podberšič ml. Sledi z novicami bogata Antena. V reviji dobimo tudi dva kritična zapisa z naslovom »Slovenstvo-mit?« in »Tiha asimilacija se nadaljuje«.

Mladinsko prilogo Rast so oblikovali avtorica uvodnika Julija Berdon (Ali je svet postal podobast?), Neža Kravos je sestavila zanimiv zapis o predstavi Razbojnice, ki sta jo pripravili režiserki Maruška Guštin in Patrizia Jurincic s skupino mladih višješolskih igralcev, Valentina Oblak je zapisala intervju s tržaškim slikarjem Borisom Zulianom, sledi še pogovor z mladimi zamejskimi športniki o ženskah in objava literarnega prispevka Nike Čok, ki je prejel prvo nagrado na literarnem natečju MOSP-SKK za leto 2012.