O razlogih proti zakoniku na SSK

Politika | 19.03.2012, 16:38 Petra Stopar

Zakaj družinski zakonik ni sprejemljiv in ga je treba zavrniti, so dopoldan pojasnili na Svetovnem slovenskem kongresu. Prepričani so, da namen zakonika ni več v snovanje družine v posebnem družbenem varstvu naravnega spočetja otroka, rojstva in življenja, ampak predvsem v zadovoljevanju osebnih želja istospolnih partnerjev. Zakonik zato med drugim odpira tudi možnost poslabšanja že tako negativnega demografskega trenda v Sloveniji.

SSK: Družinski zakonik ne ščiti družine in otrok!

Predstavnica Svetovnega slovenskega kongresa prim. Majda K. Zbačnik, dr. med. je v izjavi za javnost povedala, da predlagatelj novega družinskega zakonika manipulira z Listino temeljnih človekovih pravic Evropske unije, ko pravi, da legalizacijo istospolnih zvez narekujejo mednarodni dokumenti. Ob tem je spomnila tudi na nedavno razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Gas in Dubois proti Franciji: „EU sodišče za človekove pravice (2010) je razsodilo, da je zakonska zveza skupnost moškega in ženske ter da posvojitve otrok v skupnosti očeta in matere ne predstavlja kršenja človekovih pravic. Ne gre za diskriminacijo zaradi spolne usmerjenosti in kratenja njihovih človekovih pravic. Gre za strokovne, etično-moralne razloge, za korist otrok, zaščito njihove naravne in elementarne pravice imeti očeta in mater.“

Po mnenju SSK zakonik negativno vpliva na že tako slabo demografsko sliko države: „Glavna vzroka demografskih sprememb sta nizka stopnja rodnosti in staranje prebivalstva. Priseljevanje je le delna kratkotrajna rešitev. EU se tega zaveda, zato je sprejela Resolucijo februarja 2008 P6TA (2008) 0066- Demografska prihodnost EU, ki nalaga nacionalnim parlamentom, da je potrebno zaščititi materinstvo in očetovstvo, zagotoviti socialno in ekonomsko podporo družinam in sprejeti nacionalne ukrepe, ki bodo ženskam in moškim omogočale lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. Slovenija je med državami z najslabšo demografsko sliko na svetu, če pogledamo rodnost, povprečno starost in število mladih upokojencev.“

Akademsko društvo Pravnik: Interes otroka po skladnem osebnostnem razvoju pod vprašajem

V Akademskem društvu Pravnik poudarjajo, da je treba na podlagi pravnega pravila različne oblike življenjskih skupnosti pravno razlikovati. Kot so povedali, je v Sloveniji diskriminacija človekovih pravic in temeljnih svoboščin prepovedana v 14. členu Ustave RS. Ravno sklicevanje na ta člen pa je glavni argument zagovornikov zakonika, ko zatrjujejo, da je veljavna zakonodaja protiustavna in kot takšna postavlja istospolno usmerjene v diskriminiran položaj. Toda kot poudarjajo v društvu, je takšna interpretacija enakosti pred zakonom „pravno popolnoma neustrezna, saj na družinsko pravnem področju ne obstaja nikakršna človekova pravica, glede uresničevanja katere naj bi bili istospolno usmerjeni diskriminirani“. Opozarjajo tudi, da ustava v 14. členu kot osebne okoliščine, na podlagi katere je prepovedana diskriminacija, „ne navaja spolne usmerjenosti, na kar se vztrajno, a napačno sklicujejo zagovorniki družinskega zakonika“.

V Pravniku so še pojasnili, da morajo biti koristi otrok vedno na prvem mestu, kar pa sprejeti zakonik postavlja pod vprašaj: „Tako je upravičen dvom, da je v tem primeru zakonodajalec dal prednost željam po samouresničitvi odraslih in spregledal dejstvo, da predmet varstva v družinskih razmerjih v prvi vrsti niso odrasli, ampak otroci.“

V nasprotju z do sedaj veljavno zakonodajo na področju družinskega prava so se avtorji zakonika odločili za postopno popolno izenačitev pravnega pomena življenjske skupnosti ženske in moškega s skupnostjo dveh istospolno usmerjenih, pri čemer institutu družine jemljejo njeno bistveno poslanstvo, ki je odprtost za rojstvo otrok in skrb za razmere, ki omogočajo otrokov optimalen razvoj. „Partnerjema istospolne skupnosti tako po novem pripada tudi pravica, da svobodno odločata o rojstvu otrok, čeprav te svobode sama nista sposobna izvršiti brez pomoči tretjega. Ob tem pa je otrokova korist, ki bi morala biti glavno vodilo pravnega urejanja, popolnoma spregledana,“ so zapisali v izjavi Pravnika.

Musek: Družinski zakonik vodi v propad in izumiranje družbe in človeštva

Po oceni psihologa Janeka Museka z oddelka za psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete je definicija družine v zakoniku neustrezna. Družino namreč opredeljuje kot skupnost z otrokom, otrok pa je oseba do 18. leta starosti. „Torej družina preneha biti družina, ko otrok izpolni 18 let. S tem zakon ogromnemu številu družin, ki skrbijo za otroke, starejše od 18 let, odreka status družine,“ je dejal. „Tak spodrsljaj je kardinalne narave,“ meni.

V nadaljevanju je opozoril, da zakonik ne varuje dovolj tiste pravice otroka, ki je prednostna, to je pravica živeti z materjo in očetom. „S tem ko sami definiciji družine odvzema starševstvo kot konstitutivni element družine, zakonik degradira tako družino kot otrokove pravice.“ Musek je spomnil tudi na poudarek Komisije RS za medicinsko etiko, ki pravi, da pravica do otroka kot temeljna človekova pravica ne obstaja.

Psiholog pravi, da mora biti ustava podlaga vsem zakonom: „Zakonik ne sme imeti niti ene stvari, ki je spoznana za napako. Samo besedilo ustave je še bolj temeljno in obvezujoče. Si predstavljate, da bi imeli v ustavi opredeljeno družino kot življenjsko skupnost otroka z osebami v vlogi staršev, ampak samo, dokler ta otrok ne dopolni 18 let? Si predstavljate, da bi imeli v ustavi določbe, za katere je jasno, da so etično problematične, da so odprte še nezadostno raziskanim rizičnim faktorjem? Preprosto o zakoniku se ne odloča na ta način, da seštejemo dobre in slabe strani.“