Nadškof Stres za STA tudi o družinskem zakoniku in Mariboru
Cerkev na Slovenskem Petra Stopar
Predsednik Slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof Anton Stres je v intervjuju za Slovensko tiskovno agencijo med drugim omenil, da so njegova pričakovanja do nove vlade skromna in da od nje pričakuje predvsem mir, v smislu, da bo Slovenija vendarle prišla v stabilen položaj. Dejal je tudi, da je odgovor Cerkve na upad tradicionalne vernosti lahko samo poglobitev osebne vere, kar je tudi namen novega pastoralnega načrta. Nadškof je znova odgovarjal tudi na vprašanja o finančni krizi v Nadškofiji Maribor.
Na vprašanje o tem, kako doživlja mnenje o Cerkvi kot instituciji v Sloveniji, ljubljanski nadškof Anton Stres opozarja na pojav sovražnega govora. „V družbi moramo sicer vedno računati s tem, da smo zelo različni in da imajo nekateri razloge ali slabe izkušnje, zaradi katerih so zavzeli do Cerkve odklonilno stališče. Zdi pa se mi, da je pri nas tega več kot drugod. Drugod tudi ljudje, ki niso katoličani, vseeno z neko simpatijo gledajo na Cerkev in dopuščajo njeno delovanje kot normalno.“
Glede financiranja Cerkve z davkoplačevalskim denarjem, ob katerega se je nedavno spotaknila tudi skupina Anonymous, je poudaril, da je subvencija nekaterih dejavnosti Cerkve „absolutno ustavnopravno sprejemljiva, ustavno sodišče je namreč v zvezi z zakonom o verski svobodi tudi potrdilo, da ni nobenega nasprotja med subvencioniranjem nekaterih dejavnosti in ločitvijo Cerkve od države.“ Prav tako pa so po opozorilu Stresa zavajajoči objavljeni netočni podatki o subvencijah za katoliške šole: „S tem denarjem se financira izključno samo javni program, ki ga zasebna šola izvaja tako kot kakršna koli druga šola. To ni nobena verska dejavnost.“
V intervjuju nadškof priznava, da je finančno stanje mariborske nadškofije Cerkvi povzročilo veliko nesrečo. O tem, kako bo nadškofija sama naprej gospodarila in skušala sanirati svoje stanje, ne more govoriti, ker nima neposredne pristojnosti in tudi ne vsega vedenja, meni pa, da bo vsekakor to dolgotrajen proces. Na vprašanje, ali je moralna obsodba ravnanj odgovornih dovolj, ali je potrebna preučitev morebitne kazenske in odškodninske odgovornosti, predsednik Slovenske škofovske konference pravi, da poročilo, ki ga je naredila mednarodna hiša, ne ugotavlja kriminalnih dejanj. Na to, kar se je zgodilo, po nadškofovi oceni ni vplival samo subjektivni, ampak tudi objektivni faktor. „Subjektivni dejavnik je v tem, da je po cerkvenem pravu treba z imetjem gospodariti skrajno previdno, varčno in varno, to pa gotovo mariborsko gospodarjenje ni bilo.“ Ko je bil še v Mariboru, se Stres spominja, da so leta 2003 najeli eno podjetje, da je naredilo načrt gospodarske sanacije. „Ukaz številka ena je bil zmanjšanje zadolženosti. Ampak očitno se potem uprava tega ni držala.“ Največjo zadolženost pa je povzročilo to, da se je T-2 odločil graditi lastno optično omrežje, opozarja Stres. „To je bil tisti zalogaj, ki mu Zvon s svojimi financami ni bil dorasel in zato so šli v zadolževanje.“ Kot nadaljuje nadškof, banke tega denarja gotovo niso dajale lahkomiselno, ampak na podlagi študij. „Potem je prišla finančna kriza, vrednost premoženja je padla, krediti, ki so bili z vidika konzervativnega gospodarjenja morda celo previsoki, pa so ostali.“
Situacija po besedah Stresa ni nič posebno drugačna kot v številnih drugih primerih, seveda pa bode v oči, da se je to zgodilo Cerkvi, ki je vedno veljala za dobrega gospodarja. „In v večini primerov to tudi je“, dodaja nadškof. Ob tem je treba po njegovem poudariti, da sedanji razplet ni bil nujen. Še v avgustu 2010 sta dve ugledni svetovalni družbi AT Kearney in KPMG, ki so ju – poudarja Stres – predlagale banke, z načrtom finančnega prestrukturiranja dokazovale, da je sanacija Zvona 1 in Zvona 2 možna in poslovno smiselna, vendar so ga nekatere banke kljub temu zavrnile, kar je pripeljalo do insolventnosti obeh družb.
Na očitke javnosti, da so slovenski škofje z nagovarjanjem h glasovanju proti družinskemu zakoniku, presegli ločnico med državo in Cerkvijo, je nadškof Stres odgovoril z besedami, da je nerazumevanje pojma ločitve Cerkve od države ena od pomanjkljivosti v slovenski politični kulturi. „Poleg tega pa iz določenih krogov prihajajo očitki o nespoštovanju te ločitve samo tedaj, kadar se stališče Cerkve ne ujema z njihovim. Kadar se pa ujema, pa se nihče ne pritožuje,“ pojasnjuje.
Ob tem ne izključuje še morebitnih dodatnih pozivov glede zakonika. „Glede na javno diskusijo smo prepričani, da je ta družinski zakonik v mnogih točkah sporen. Mogoče se je razprava preveč osredotočila na vprašanje homoseksualnih parov in posvojitve otrok, kar sploh ni odločilno v tem zakoniku, saj je to že po sedanji zakonodaji mogoče. Veliko bolj zaskrbljujoče je izravnavanje vseh mogočih oblik skupnega življenja, kakor da so enakovredne.“ Po mnenju predsednika Slovenske škofovske konference je družinski zakon tudi stopnica k spreminjanju drugih zakonov, „kar pa bi bilo zelo problematično, med drugim zaradi umetne oploditve in nadomestnega materinstva. Brez tega si namreč ni mogoče predstavljati tistega člena zakonika, ki tudi istospolnim partnerskim zvezam daje pravico, da odločajo o rojstvu otrok. To pa potegne za seboj nekaj, kar je po naši zakonodaji že prepovedano.“
