Komisija za medicinsko etiko opozarja na posledice družinskega zakonika
Politika | 09.03.2012, 15:15 Petra Stopar
Komisijo RS za medicinsko etiko skrbijo možne posledice družinskega zakonika, predvsem na področju prikrajšanja otrok za enega izmed bioloških staršev ter zlorabe oploditve z biomedicinsko pomočjo. Ker zakonik istospolnim omogoča posvojitve, se v komisiji sprašujejo, ali naj se takim osebam prizna pravica, da se jim pomaga k rojstvu otrok, čeprav bodo ti otroci vnaprej prikrajšani za enega od roditeljev?
V Komisiji RS za medicinsko etiko se v svoji izjavi sklicujejo na sklepe Usmerjevalnega odbora za bioetiko Sveta Evrope, ki poudarja, da „pravica imeti otroka kot splošna človekova pravica ne obstaja“.
Komisija RS za medicinsko etiko, katere član je tudi akademik prof. dr. Jože Trontelj, meni, da do danes nimamo dovolj verodostojnih, neoporečnih znanstvenih raziskav, ki bi dokazale, da je prikrajšanost za očeta ali mater vseskozi zanemarljiva, torej sprejemljiva tako v otroški, kot tudi pozneje v odrasli dobi. „Po mnenju francoskih etikov v Svetu Evrope ima otrok legitimen in pomemben interes, da ima očeta in mater in da dva očeta ali dve materi ali samski roditelj tega interesa ne morejo zadovoljiti.“
Pravice 'imeti otroka' „Družinski zakonik neposredno ne uvaja, mogoče pa je pričakovati, da bi se z njegovo uveljavitvijo znova okrepili pritiski, da se biomedicinska tehnologija umetne oploditve, razvita za pomoč heteroseksualnim parom, ki so neplodni iz medicinskih razlogov, uporabi za medicinsko neupravičen namen“, pravijo v Komisiji. Tako bi šlo za enega od primerov tako imenovane dvojne rabe, ko se dosežek medicinske znanosti izkoristi še za nemedicinski namen, čeprav etično vprašljiv ali nesprejemljiv.
Zato v republiški Komisiji ponavljajo že pred leti objavljeno opozorilo, da je „invaziven medicinski poseg brez zdravstvenega razloga, ki naj bi omogočil tako daljnosežne posledice, kot je spočetje in rojstvo vnaprej prikrajšanega otroka, etično sporen in v nasprotju ne le z veljavnim slovenskim zakonom, ampak tudi z etičnimi pogledi, ki so danes v svetu zelo razširjeni, če ne prevladujoči“.
"Navidez manj pomembne, a nikakor zanemarljive so tudi stiske za denar najetih nadomestnih mater in neuresničljive sanje otrok, spočetih z darovano ali kupljeno spolno celico, da bi se nekoč srečali in spoznali z biološkim očetom ali materjo", so še med drugim zapisali v izjavi Komisije.
