Vodeb: Zakonik otrokom „krati pravice“
Politika | 10.03.2012, 10:00 Petra Stopar
Definicija družine se v družinskem zakoniku širi in ne vključuje več le pojma staršev, ampak tudi pojem odrasle osebe. Kot opažajo nasprotniki, „razvrednotenje družine“ poteka skozi več členov. Za komentar smo vprašali psihoanalitika Romana Vodeba, ki zakonik v več členih vidi kot neustavnega in kot „katastrofo“ za prihodnost slovenske družbe.
Vodja Kampanje za vse družine Mitja Blažič pravi, da družinski zakonik sledi Ustavi RS, kjer je v 14. členu zapisano, da so v Sloveniji „vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino“. In kot pravi Blažič, je istospolna usmerjenost tudi osebna okoliščina.
Da se z ustavo ne skladajo vsaj štirje členi zakonika in da otrokom kratijo pravice, pa si upa trditi psihoanalitik Roman Vodeb. V 53. členu ustave piše, da „Država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere“. „Se pravi z očetom in mamo ter otroki – to je družina. Novi družinski zakonik pa je v neskladju z ustavo že v 2. členu,“ pojasnjuje Vodeb in nadaljuje, da zakonik otrokom škoduje tudi v 9. členu, ko vnaša prepoved telesnega kaznovanja, saj kot opozarja psihoanalitik, oče mora otroku postaviti meje, s tem ko mu da „vzgojno klofuto“, in na ta način vzpostavi avtoriteto že na začetku, s tem pa pri otroku prepreči nastanek Ojdipovega kompleksa: „Otrok ne bo razvil moralne razsodnosti, če se ne bo očeta bal. Moški mora Ojdipov kompleks razrešiti pri petih letih, tako da se očeta boji, družinski zakonik pa razvrednoti avtoritativno moč očeta.“
Člen o pravici do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, ki naj bi pripadla tudi istospolnim partnerskim skupnostim, je po Vodebovi oceni trik, ki homoseksualcem omogoča nadomestno materinstvo in kupovanje otrok v tujini. Vodeb svoja prepričanja utemeljuje s Freudovo psihoanalizo, ki bo po njegovih besedah čez nekaj let dokazala psihično prikrajšanost in moralno nerazsodnost otrok, ki danes odraščajo v istospolnih skupnostih. „Tak otrok bo spolno identitetno zbegan. Ne samo, da bo on trpel, on bo vnašal nelagodje v kopico ljudi, s katerimi bo v odraslosti v stiku.“
Načrti lezbijk in gejev, ki se med seboj „pokombinirajo“ v želji, da bi dobili otroke, se zdijo Vodebu sebični in pomenijo postavljanje svojih pravic pred pravice otrok: „To škodi otrokom in je egoizem, ki nima primere.“ Verjame, da so lahko homoseksualni pari ljubeči starši, a kot dodaja, nikoli ne bodo mogli otroku nuditi ojdipalnega tandema: „Ne gre za nudenje ljubezni, gre za to, da istospolna starša ne predstavljata pravega vhodnega tandema.“
Država je tista, ki mora z zakoni in ustavo dvigniti aritmetično sredino družbene sreče na višjo raven, kar pa družinski zakonik v temeljih spodbija, je še jasen psihoanalitik.
