Za razvoj integritete je najprej potrebna politična volja

Politika | 01.03.2012, 15:32 Petra Stopar

Pojem 'integriteta' povezujemo z etičnim in moralnim delovanjem, saj zajema vrednote kot so poštenost, verodostojnost in skladnost. V Društvu Integriteta so predstavili raziskavo o tem, kako močna je ta drža v slovenskem nacionalnem sistemu. Ugotovili so, da je najmočnejša na področju volilnega upravljanja, varuha človekovih pravic, računskega sodišča, sodstva in komisije za preprečevanje korupcije. Najbolj pa peša v civilni družbi, medijih, v zasebnem sektorju in pri organih pregona.

Izmed trinajstih stebrov slovenskega nacionalnega sistema integritete je steber civilne družbe dobil najnižjo oceno v razponu od 0–100, in sicer 40, njen vpliv na reforme politike je izrazito šibek, pravzaprav ničeln, povzema ugotovitve Simona Habič, predsednica Društva Integriteta: „Civilna družba nima dovolj sredstev za delovanje, v civilno družbo smo vključili tudi sindikate, in niso zmožni vplivati na pomembne družbeno-socialne teme in odločitve.“ Čeprav smo po eni strani ljudje vedno bolj družbeno aktivni in vedno bolj občutljivi na korupcijo, pa po drugi strani politična volja še ni taka, da bi omogočala razvoj civilne družbe kot učinkovitega sistema integritete. Medtem je med prednostmi civilne družbe npr. to, da je vse več prostovoljskega dela, da so donacije oproščene davka in da je del dohodnine možno nameniti nevladnim organizacijam.

Kot naslednje ogroženo področje integritete je zasebni sektor, kjer je veliko tveganje za gospodarski kriminal, pri čemer raziskava poziva: „Država se mora umakniti iz gospodarstva, kar je tudi priporočilo mednarodnih institucij.“

Naslednji steber, ki je ogrožen, so mediji in njihova neodvisnost, in sicer zaradi političnih pritiskov in lastništva. Da bi se vsebine še izboljšale in da bi pripomogli k odkrivanju korupcije, pa mora država zagotoviti sredstva za izobraževanje preiskovalnih novinarjev. „Profesionalizacija poklica je problem, prav tako zaposlovanje novinarjev,“ je poleg tega jasna predsednica.

Kar zadeva politične stranke, ni nobena novost, da so v zadnjih letih razdeljene na levi in desni pol. Financiranje je netransparentno, ogrožena je neodvisnost poslancev, prisoten je klientelizem. Državni zbor ima šibko finančno avtonomijo, poslanska imuniteta pa je preširoka. Kot zanimivost naj navedemo, da se niti eden politik ni udeležil posveta, ki ga je ob predstavitvi raziskave pripravilo društvo. Bo pa priporočila v ponedeljek sprejel predsednik Državnega zbora Gregor Virant.

Integriteta javnega sektorja je ogrožena pri lobiranju in vplivu politike pri izvajanju javnih naročil, s čimer se strinja tudi predsednik Računskega sodišča. „Veliko tveganje med zasebnim in javnim sektorjem tudi za različne zlorabe, ki se pri tem izvajanju dogajajo, in na drugi strani nespoštovanje oblasti do nadzornih inštitucij,“ ugotavlja Igor Šoltes.

Kar zadeva sodno vejo oblasti, raziskava Transparency International Slovenije potrjuje, da ljudje vanjo zelo malo zaupajo, nič bolj kot v politiko in organe pregona.

Izvršilna veja oblasti je bila v času raziskave ocenjena slabo predvsem pri nadzoru nad premoženjskim stanjem članov vlade.

Predmet analize je bila tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki menda kljub intenzivnemu delu v zadnjih 10 letih še vedno nima dovolj sredstev za delovanje in osveščanje v praksi. O sami raziskavi, ki mimogrede nosi naslov Nacionalni sistem integritete v Sloveniji, pa predsednik komisije Goran Klemenčič pravi, da je „zelo pomemben projekt“ in upa, „da ugotovitve ne bodo ostale preslišane“.

Najtrdnejša v sistemu integritete sta instituta Varuha človekovih pravic in Državne volilne komisije.

Kako deluje slovenski nacionalni sistem integritete, si lahko ogledate na tej povezavi.