Predstavniki manjšine iz Italije, Madžarske in Hrvaške v državnem zboru
Matjaž Merljak
Predsednik Državnega zbora dr. Gregor Virant je v sredo, 29. februarja 2012, ločeno sprejel predstavnike avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah: iz Italije predsednika Sveta slovenskih organizacij dr. Draga Štoko in predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudija Pavšiča, s Hrvaške predsednika Zveze slovenskih društev Darka Šonca in predsednika Kulturno prosvetnega društva Slovenski dom Zagreb Franca Straška, z Madžarske pa predsednik Zveze Slovencev Jožeta Hirnoeka in predsednik Državne slovenske samouprave Martina Ropoša. Poleg predsednika Viranta sta se pogovorov udeležila še predsednik in podpredsednica Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, Franc Pukšič in Tina Komel. Sogovorniki so se seznanili s položajem slovenskih narodnih skupnosti.
Predstavnika iz Italije sta pritrdila predsednikovi oceni, da je njihov trenutni položaj boljši kot kadarkoli prej v zgodovini, k čemur je pripomogel tudi vstop Republike Slovenije v Evropsko unijo. V primerjavi z ostalimi narodnimi skupnostmi v Republiki Italiji je njihov položaj pravno precej dobro urejen, čeprav še vedno ne uživajo vseh pravic, določenih v mednarodnih sporazumih in zakonodaji.
S strani zamejcev sta bili izpostavljeni ureditev sistemskega financiranja narodnih skupnosti in vzpostavitev omizja pri italijanski vladi, da bi lahko kot manjšina neposredno sodelovali z italijansko vlado, brez posredovanja slovenske oblasti. Ob tem sta predstavnika podala pobudo, da bi se Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu preoblikovala v odbor, saj bi ta po njihovem mnenju laže posredoval mnenja, sodeloval pri oblikovanju zakonodaje in nenazadnje imel tudi moč odločanja. Hkrati sta podprla tudi pobudo, da bi Slovenija po zgledu nekaterih parlamentov uvedla dva dodatna poslanca v Državnem zboru – po enega izvoljenega poslanca izmed Slovencev v zamejstvu oziroma izmed Slovencev po svetu.
Predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Franc Pukšič je izrazil pozitivno naravnanost do omenjenih predlogov. S predsednikom Državnega zbora sta predstavnikoma narodne skupnosti obljubila podporo Državnega zbora pri uresničevanju zahtev.
Darko Šonc je dejal, da so Slovenci na Hrvaškem z ureditvijo svojega statusa zadovoljni. Po njegovem mnenju hrvaški ustavni zakon o manjšinah iz leta 2010, ki slovensko narodno skupnost ponovno priznava kot manjšino, dobro ureja status manjšin in ščiti vse manjšine enako. Zavedajo se, da so za njihov dober položaj izredno pomembni tudi dolgoletni dobri odnosi z večinskim hrvaškim narodom, ki jih zato še posebej negujejo.
Povedal je še, da se vse aktivnosti za ohranitev in krepitev slovenske identitete, zavesti, jezika in kulturne dediščine vodijo v okviru samoorganiziranih društev, zato so finančna sredstva, ki jih prejemajo s strani Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, izredno pomembna. Želeli pa bi si, da bi v prihodnje pri pripravi kakršnihkoli sprememb slovenske zakonodaje o narodnih skupnostih bili aktivno vključeni v razpravo.
Predsednik dr. Virant in predsednik Komisije Pukšič sta izrazila veliko zadovoljstvo, da imajo Slovenci na Hrvaškem dobro urejen položaj in nimajo večjih težav pri razvijanju in ohranjanju svoje narodne in kulturne identitete. Predsednik dr. Virant je dejal, da so odnosi med obema država na politični ravni dobri, kar zagotovo neposredno vpliva tudi na dobro počutje slovenske narodne skupnosti.
Sogovornika z Madžarske sta opozorila na težave, s katerimi se sooča slovenska narodna skupnost v Porabju. Izpostavila sta nedavne spremembe v madžarski zakonodaji, s katero so madžarske oblasti, po besedah predstavnikov, "obglavile demokratične institucije". Dejala sta, da so narodne skupnosti to najbolj občutile v spremembah štirih temeljnih zakonov, ki urejajo pravice narodnosti, šolstvo, lokalne občine in volilno zakonodajo. Obenem sta predstavnika porabskih Slovencev opozorila tudi na nezadostno financiranje manjšinskih struktur s strani Madžarske in pomanjkljivo uresničevanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji in slovenske narodne manjšine na Madžarskem. Po besedah predstavnikov so v zadnjih letih kljub temu dosegli napredek, predvsem na področju šolstva, medijev in kulture, pri čemer je zaslužna predvsem Republika Slovenija. Predstavnika sta dodala, da ima slovenska skupnost na Madžarskem kot številčno najmanjša slovenska manjšina še veliko dela. Omenila sta tudi prizadevanje slovenske skupnosti, da bi ta imela svojega poslanca v madžarskem parlamentu.
Predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Franc Pukšič je predstavnikoma krovnih slovenskih organizacij na Madžarskem zagotovil, da se bodo v Državnem zboru posvetili njihovi problematiki. Hkrati je izrazil upanje, da bo Sporazum o sodelovanju med porabskimi Slovenci in pomurskimi Madžari, ki naj bi ga podpisali 8. marca, doprinesel k izboljšanju njihovega položaja.
Predsednik DZ RS Gregor Virant je včeraj (28. februarja 2012) sprejel predstavnike slovenske narodne skupnosti na Koroškem in Štajerskem. Sogovorniki so ocenili, da se položaj narodne skupnosti na Koroškem in Štajerskem v zadnjem času izboljšuje.
V imenu narodne skupnosti so se pogovorov udeležili predsednica Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko Susanne Weitlaner, predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik in poslujoči podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Nanti Olip. Kot so sporočili iz državnega zbora Republike Slovenije (DZ RS), je Gregor Virant ocenil, da je bil v dvostranskih odnosih med Slovenijo in Avstrijo v zadnjih letih dosežen napredek, kljub temu pa ostaja več vprašanj nerešenih. Med njimi so financiranje glasbene šole, raba slovenščine v državnih organih in postavitev dvojezičnih krajevnih napisov.
Tudi predstavniki manjšinskih organizacij so ocenili, da se njihov položaj izboljšuje, kar dokazuje tudi znaten porast vpisa v dvojezične šole. Poudarili pa so pomanjkljivo izvajanje 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP), novelo zakona o narodnih skupnostih, odsotnost zapisa temeljnih pravic narodne manjšine in nejasnost stališča Slovenije do uresničevanja ADP. Slovenske predstavnike so ob tem pozvali, naj Slovenija poleg strokovne ocene reform in položaja poda tudi uradno stališče do manjšinske problematike na Koroškem in Štajerskem. To bi namreč po njihovem mnenju pripomoglo pri usklajevanju zahtev in mnenj različnih organizacij slovenske manjšine. Predsednik DZRS je predstavnikom slovenske narodne skupnosti zagotovil, da se bodo predstavniki Slovenije pred dvostranskimi srečanji z avstrijskimi kolegi na najvišji ravni posvetovali s predstavniki manjšine.
