Zavetišča brezdomcem vseskozi nudijo pomoč
Cerkev na Slovenskem | 08.02.2012, 08:00 Petra Stopar
Zaradi hudega mraza se brezdomci v teh dneh še bolj kot ponavadi zatekajo po pomoč v zavetišča, predvsem na topel obrok hrane. Medtem ko v Ljubljani povpraševanje ni bistveno večje, pa se večji obisk pozna v Mariboru. V celjskem zavetišču imajo prav tako kapacitete zasedene, a ne zaradi mraza, temveč zato, ker marsikatero družino doleti deložacija.
Ljubljana
Brezdomcem v prestolnici – natančna številka ni znana, a bilo naj bi jih od 700 do 800 – nudi pomoč kar nekaj zavetišč in društev, med njimi veliko redovnih ustanov, ter župnišča. Ta so vedno odprta za kogarkoli, pravi Miro Meden z Župnijske Karitas Štepanja vas, in našteje nekaj lokacij, kjer se lahko brezdomci ali drugi socialno ogroženi ogrejejo: „Topli obrok se lahko dobi pri Marijinih sestrah v Štepanji vasi vsak dan, 'petek ali svetek', vrata so vedno odprta. Tu je potem še Vincencijeva zveza dobrote, hladen obrok hrane se da dobiti tudi na Škofijski Karitas Ljubljana. Tu so še samostani, predvsem frančiškani na Viču, Bežigradu in na Tromostovju. Za slednje vem, da vsak dan delijo sendviče – od 50 do 200 sendvičev razdelijo. V Štepanji vasi so še bratje kapucini, kjer je možno vsak dan dobiti topli obrok. Poleg hrane v Štepanji vasi nudimo tudi higiensko oskrbo,“ pripoveduje Meden.
Zavetišče za brezdomce na Poljanski cesti 45b v Ljubljani pa je po besedah vodje Borisa Kosca ves čas enako zasedeno in je bolj ali manj polno: „Kakšno ležišče bi se še našlo, ampak pri nas je enaka situacija pozimi in poleti.“ Kot poudarja, je problem pozimi drugje, bolj v samem družbenem dojemanju: „Pozimi se v ljudeh prebudi slaba vest, zato ker ne gledajo na soljudi, solidarnost v nas je umrla, in potem se jim zdi, da bo pa treba nekaj narediti.“ Sicer pa so po besedah Kosca v zavetišču na Poljanski obiskovalci danes deležni posebnega prazničnega kosila, v katerem ne manjkata dunajski zrezek in sladica. „Skratka, v takih dnevih pride tudi 150 ljudi.“
Maribor
V Mariboru za brezdomce poskrbijo na Nadškofijski Karitas na Ljubljanski 23, nudijo jim tudi prenočitve, prav tako v Zavetišču na Ruški cesti 71, le da v sklopu javnega socialnovarstvenega programa, pojasnjuje strokovni delavec Niko Šikman: „Tu pri nas imamo konstantne uporabnike, ki pridejo in so tudi zabeleženi. Se pa dva ali trije včasih oglasijo samo mimogrede.“ Sicer pa jih napotijo na Karitas, „kjer tudi tam bolj skrbijo za prenočevanje“, pojasnjuje.
Celje
V Celju zavetišče in hrano brezdomcem nudijo v sklopu Javnega zavoda SOCIO na Kosovi ulici 7, ki ga je ustanovila Mestna Občina Celje pred desetimi leti. „Na razpolago imamo 25 postelj, trenutno je v zavetišču 22 stanovalcev, danes smo se dogovorili še s tremi, tako da je ta trenutek zavetišče polno,“ je dejala vodja zavoda Zdenka Zupanc Zrinski. Glavni razlog za pritisk pa niso nizke temperature, ampak druge okoliščine, kot so npr. draga stanovanja, psihične stiske, razpad družine, beg od doma ... V zadnjem času so razlog, da ljudje dobijo prostor v zavodu, vse pogostejše deložacije in denacionalizacije, pravi. „Konec lanskega leta smo tako imeli tričlansko družino z devetletno deklico, ta trenutek imamo tudi mamico s šestnajstletno hčerko.“ Sicer pa sobe in obroke nudijo tudi osebam po kazenski obravnavi in številnim osebam s prepovedjo približevanja. Kljub temu, da je zavetišče bolj zaprtega tipa, pa tudi morebitnim mimoidočim v stiski vrat ne zaprejo.
