Z vsakim profilom se svet zmanjšuje
| 07.02.2012, 15:29 Blaž Lesnik
Ugotovitev, da se svet spreminja, je stara kot človekovo zavedanje o samem sebi in okolju, ki ga obdaja. Tudi spoznanje, da se svet spreminja hitreje kot kdajkoli prej, ni nič novega. Vsaka nova iznajdba, tehnološka rešitev ali izum zavrti naš planet z novim, hitrejšim tempom in zdi se, da je intenzivnost tega poplesavanja iz desetletje v desetletje večja.
Od industrijske revolucije do danes je človek v svoji vnemi po novem, udobnejšem in bogatejšem življenju razvil čudovite, v zgodovinskem smislu še pred nekaj trenutki povsem nepredstavljive stvari.
Eden takih »čudežev« je internet in informacijska tehnologija, ki nas je prestavila iz industrijske v informacijsko družbo. V pičlih tridesetih letih se je vselila v naše domove, pisarne, avtomobile, mobilne igračke nosimo s seboj kamorkoli gremo, brez njih si kratko malo ne znamo več predstavljati življenja. Socialna omrežja so postala gonilo velikih družbenih sprememb, ki se kot v primeru arabske pomladi selijo iz virtualnega okolja na ulice severnoafriških mest.
Svet se spreminja pred našimi očmi kot dojenček, ki je bil še včeraj v plenicah, danes pa stoji pred nami že odločen mladi mož (4. februarja je Facebook praznoval svoj osmi rojstni dan). Američan Jesse Rice, avtor knjige Cerkev v času Facebooka pravi: "V zelo kratkem času se je zelo velika populacija sinhronizirala – potegnilo jo je v orbito ene same spletne platforme imenovane Facebook." Trenutno to družabno omrežje uporablja že več kot 800 milijonov ljudi in številka naj bi po napovedi avgusta letos skočila čez milijardo. Kakšna sila lahko doseže kaj takega? Avtor odgovarja: "človeška potreba po domu".
Sinhronizacija, ki jo omogočajo družabna omrežja, ima neverjetno moč, saj deluje zelo hitro. Slika nesojenega mandatarja, ki se je v kavarni srečal s svojim mentorjem, medtem ko se je izognil pomembnemu sestanku, kamor je bil vabljen, je zaokrožila po omrežju v nekaj urah. Še pred nekaj leti bi takšno srečanje zelo verjetno ostalo skrito očem širše javnosti. Z enako močjo butajo očitki javnosti v ravnanje mariborske nadškofije, ko kličejo k transparentnosti. Če se je še pred kratkim z molkom dalo zmanevrirati skozi čeri soočanja z resnico, je danes to skorajda nemogoče. S tihim upanjem, da bodo stvari šle mimo in čakanjem, da se bo vihar polegel, se samo potrjuje pomanjkanje – kot je nedavno zapisal naš poslušalec - samorefleksije o odgovornosti odgovornih v družbah Zvona in Cerkve same.
Svet se z vsakim novim profilom zmanjša in primerov, ki so korenito spremenili odnose v družbi in tudi našo medosebno komunikacijo, je ogromno. Danes lahko pravzaprav vsak posameznik nagovori svetovno spletno občinstvo in s pripovedovanjem svoje zgodbe spreminja svet: od okoljskih tem do pričevanja Avstralke, ki je preživela splav.
Seveda pa obstaja tudi druga plat, ki razkriva pasti sodobnega sveta. Nanje opozarja današnji svetovni dan varne rabe interneta. Zanimivo, da se je – tako kot Facebook – ta dan pojavil pred osmimi leti. Glavni namen je promocija varne in odgovorne rabe interneta in mobilnih telefonov, predvsem med otroki in mladostniki ter njihovimi starši in učitelji. Kdo bi si še dvema desetletjema mislil, da bomo kdaj potrebovali tak dan. A dejstva so zgovorna:
Britanski spletni časnik The Telegraph je razkril izsledke raziskave, v katero je bilo vključenih tisoč britanskih otrok, starih od osem do šestnajst let: 49 odstotkov otrok, mlajših od 12 let, je povedalo, da so žalostni in potrti, če nimajo na voljo dostopa do interneta, kar eden izmed petih vprašanih otrok pa se brez interneta čuti osamljenega.
Raziskava še razkriva, da le dve leti stari otroci dominirajo nad družinskimi iPadi, najstniki pa so največji uporabniki vseh mobilnih naprav.
In temna plat? Novi časi – nove zasvojenosti. Naša pretočna zmogljivost, ki jo obravnava spoznavna psihologija, je omejena. Kot človeška bitja lahko hkrati obvladamo le določeno količino informacij. Ko enkrat presežemo določeno mejo, nas informacije preplavijo. Ko imamo preveč izbire – preveč nadzora – prestopimo čustveno mejo in postanemo preobremenjeni z informacijami. In to je le ena od oblik. Poleg zasvojenosti z informacijami so raziskovalci namreč doslej prepoznali še druge internetne zasvojenosti: zasvojenost z internetnimi igricami, z virtualnimi odnosi, zasvojenost z računalnikom in odvisnost od virtualnega seksa.
Duhovna kultura se začne, ko stopimo čez meje svojega sveta, ko razširimo svoja obzorja, ko globlje razumemo sebe in druge. In prav tu je velik izziv prihodnosti. Vprašanje, kje je naš dom, je ob tem, da bomo samo v današnjem dnevu poslali preko 300 milijard elektronskih sporočil in 19 milijard sms-ov, pa se bomo še vedno počutili same, na mestu. Hrepenenje je globoko, le odrinili še nismo. Papež Janez Pavel II. je napovedal: Ali bo tretje tisočletje – tisočletje duhovnosti in vere ali pa ga sploh ne bo.
