S prijavo v sistem Piano boste plačevali za spletne vsebine nekaterih časnikov
Spletne vsebine nekaterih časnikov kmalu plačljive
Slovenija Petra Stopar
V času digitalne tehnologije se trudijo preživeti tudi mediji, še posebej časopisni. Ti so z brezplačnimi objavami vsebin na spletu izgubili veliko bralcev tiskanih izdaj, število naročnikov se je zmanjšalo. Manjše naklade so pomenile tudi manjše prihodke od oglasov. Zato se je več slovenskih časopisov odločilo, da svoje spletne vsebine zaračuna. Enoten sistem se je zagnal danes - za zdaj še z opozorili in povabili na registracijo - dejansko plačevanje pa se začne 30. januarja.
Mediji, zlasti izdajatelji časnikov in revij, se že vrsto let ukvarjajo s tem, kako unovčevati svoje vsebine na spletu. Tako se je tudi v Sloveniji ponudila možnost vključitve časnikov v t.i. sistem Piano Media, ki prihaja s Slovaške in je zaživel maja lani. Mediji, ki želijo uvesti plačljive spletne prispevke, se zavežejo, da bodo pod okriljem Piana ponujali vsebine pod enakimi pogoji in za isto ceno, vendar vsak od njih po lastnem izboru, v skladu s svojo poslovno in uredniško strategijo.
Večinoma se odločajo za zaračunavanje kakovostnejših oziroma večpredstavnostno bogatejših in ekskluzivnih vsebin. Po prijavi v Piano in po enkratnem plačilu naročnine imajo uporabniki dostop do vsebin vseh pridruženih medijev z enotnim uporabniškim imenom in geslom. Po zadnjih podatkih so v sistem med drugimi vstopili časopisi Delo, Dnevnik, Večer, Slovenske novice, Žurnal24, Primorske novice, Dolenjski list, Gorenjski glas, Ekipa, Računalniške novice …
Bralci se lahko odločajo za tri oblike naročnine: tedensko, ki stane slaba 2 evra, mesečno – okoli 5 evrov – ali letno, ta znaša skoraj 49 evrov. Sredstva od naročnine pa bodo prejele le tiste strani časnikov, ki jih bralci dejansko obiskujejo.
A kot je v intervjuju za Delo opozoril Tomaš Bella z družbe Piano, se s takšnimi storitvami ne da rešiti časopisne industrije v krizi. Bella dodaja, da v Pianu ponujajo le sredstvo, s katerim lahko založniki ugotovijo, koliko so vredne njihove vsebine in kakšne so v resnici nakupovalne navade njihovih bralcev. Sama družba pa v Sloveniji od uvajanja storitve ne pričakuje veliko denarja, saj je tu predvsem strateško.
