Zgodovinska Kučanova zmaga
| 07.12.2011, 14:45 Jože Bartolj
SDS je drugič zaporedoma izgubila volitve sekundo pred koncem. Njen izid je vrhu tega bistveno slabši kot pred tremi leti. Dvomim, da so v stranki že uspeli dojeti vse razsežnosti svoje katastrofe. Kaj je šlo narobe?
Referendum o Janši
Pred volitvami je bilo veliko govora o tem, da bodo imele plebiscitarne razsežnosti. A sam sem pričakoval, da bodo imeli volivci pred očmi predvsem tip demokracije, kakršnega je Sloveniji ob začetku kampanje ponudil Milan Kučan s svojo četico svetih stark in starcev. Pa se omenjeno ni zgodilo. Dvoboj dveh glavnih konkurentov za zmago je namreč ob vstopu Gregorja Viranta v volilno tekmo stopil v ozadje. Javnost se je prve tedne po procesiji na magistrat ukvarjala tako rekoč samo z lepim Janševim ministrom, najprej z njegovim vzponom in nato z njegovim padcem. Ko se je končno pomaknil v drugo vrsto, na sceni ni bilo več dveh mandatarskih kandidatov. Na njej je bil samo še Janez Janša.
Zato so se volitve v zadnjih dveh tednih sprevrgle v nič več in nič manj kot referendum o njem. Vse se je vrtelo okrog tega, s kakšno večino bo zmagal in s kom bo sestavil koalicijo. Ampak pravzaprav si ne bi smeli delati utvar, da lahko Janša tak referendum v Sloveniji dobi. Ko je do njega enkrat prišlo, so zbledela vsa spraševanja o njegovem tekmecu. Janković je bil pri vsej zadevi v bistvu statist. Na njegovem mestu bi bil enako uspešen Jože iz Žetal..
Kučanov triumf
Po drugi strani Slovenci z izbiro novega premierja ostajajo zvesti tradicionalnemu strahu pred spremembami in rezi. V tem smislu je današnji izid ponovitev tistega iz leta 1992, ko so prav tako glasovali za podaljšanje starega stanja v nedogled in za vsako ceno. Nič čudnega, če je pravi zmagovalec nedeljskega večera Milan Kučan, ki je s svojim modrim vodstvom svoj krožek stark in starcev obdržal pri koritu in v odločilnem spopadu do kolen potolkel svojega najljubšega nasprotnika, predstavnika drugačne Slovenije, kot je tista v starčevskih glavah Kučanovih prijateljev. Ni kaj, to so dnevi Stare Slovenije. In Janković bo brez dvoma njeno hvaležno in bolj ali manj slepo orodje.
Spremembe na desni?
Prihodnost demokratov in celo desne sredine, kot jo poznamo danes, je v takih razmerah negotova. Janševe dobe je po mojem v precejšnji meri konec. Nedeljski izid, pa tudi dogajanje med kampanjo sta pokazala, da je preprosto postrgal dno. Seveda pa bi njegov takojšen odstop prinesel razsulo.
Zdaj demokratom še gre na roko dejstvo, da jih nobena od obstoječih strank trenutno ne more zamenjati. Nova Slovenija se je preozko (a taktično pravilno) usmerila zgolj v ugajanje jedrnim volivcem, zaradi česar si njenega prodora v sredino za zdaj ni moč zamisliti. Žerjavova SLS je sicer naredila prve korake proč od kmečkega sindikata, toda njena težava je ravno nasprotna kot težava Nove Slovenije: naenkrat bi bila rada všeč vsem. Virantova lista je nastala kot projekt za ene volitve in bo njene možnosti za širitev dodatno zmanjšal verjetni vstop v Jankovićevo vlado. Vse našteto je danes še voda na mlin SDS, toda potrpljenje volivcev ni neskončno. Dva poraza v sodnikovem dodatku ga lahko precej načneta.
Več komentarjev na Casnik.si
