Od petka do petka: 18. - 25. november 2011

| 27.11.2011, 06:49 Matjaž Merljak

Medtem ko Radio Ognjišče praznuje 17. rojstni dan, se v slovenskem političnem prostoru nadaljuje bitka za glasove na prihajajočih volitvah. K udeležbi in preudarnemu glasovanju pozivajo tudi slovenski škofje. Kljub napetemu času se nadaljuje zgodba o prodaji Mercatorja. Zgled politikom in gospodarstvenikom bi bili morda lahko športniki, ki po svetu žanjejo uspehe.

Radio Ognjišče praznuje

Radio Ognjišče bo jutri dopolnil 17 let. Vrh praznovanja bo že tradicionalna zahvalna sveta maša, ki jo bo jutri v kapeli Zavoda svetega Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano daroval provincial kapucinov, brat Štefan Kožuh. V teden praznovanja pa smo vstopili s 17. Gala koncertom v Cankarjevem domu. Med navdušenimi gledalci so bili tudi nekateri politiki in vidnejše osebnost javnega življenja, manjkala pa nista niti direktor Radia Ognjišče msgr. Franc Bole in predsednik Slovenske škofovske konference, nadškof Anton Stres. „Je bilo veliko smeha, dobre volje in lepega petja. Spet ste nas presenetili,“ je dejal Bole. Navdušen je bil tudi Stres: „V tej sivih dnevih taka osvežitev zelo dobro pride. Na koncu pa je pomembna ljubezen do domovine.“ Z Gala koncertom smo se spomnili tudi 20. obletnice samostojnosti Slovenije.

V času našega praznovanja je v Cerkvi na Slovenskem potekal Teden Karitas, tokrat v znamenju gesla Srce, ki vidi. Dal je priznanje in spodbudo več kot devet tisoč aktivnim prostovoljcem, ki poklanjajo svoj čas za delo z ljudmi v stiski. Generalni tajnik Slovenske Karitas Imre Jerebic: „Ta naslov je nadaljevanje lanskega pastoralnega leta Krščansko leto dobrodelnosti in solidarnosti, da je zgolj dobrodelnost in solidarnost premalo, če tu ni srca. To je bistveno pri našem poslanstvu, saj najprej v vrsti negujemo človeško dostojanstvo.“ Vrhunec tedna Karitas je bilo včerajšnje tradicionalno romanje prostovoljcev na Ponikvo in večerni dobrodelni koncert Klic dobrote v Celju.

Na Ponikvi pa včeraj ni bilo slovesno le zaradi Karitasovega romanja, temveč se je z molitveno uro in mašo v rojstnem kraju blaženega škofa Antona Martina Slomška začelo Slomškovo leto. To bo potekalo v spomin na 150. obletnico njegove smrti. Pod geslom Svetost prenavlja svet, bo leto trajalo do nedelje 25. novembra 2012. Sklenili ga bodo s škofijskimi praznovanji. Celoleten program bo osredotočen predvsem na ohranjanje žive zavesti pomena njegovega življenja in dela, v ospredju pa bodo molitve za Slomškovo kanonizacijo.

V predvolilnem času od Patrie do Mercatorja

V Sloveniji bomo čez teden dni volili novo sestavo parlamenta ter odločali, kdo bo prihodnja štiri leta krojil našo usodo. Seznam vseh kandidatov je spisan v boršuri, ki so jo minuli teden prejela vsa gospodinjstva. Udeležba na volitvah ter odgovorna in premišljena izbira pravih kandidatov je pomembna moralna dolžnost volivcev, so v pismu pred državnozborskimi volitvami zapisali slovenski škofje. Poudarili so, da so volitve najpomembnejši trenutek v življenju demokratične družbe, saj gre dejansko za edino priložnost, ko državljani neposredno odločamo o svoji prihodnosti. Zato slovenski škofje vse verujoče rojake in vse druge državljane pozivajo, naj se volitev zanesljivo udeležijo in preudarno volijo. Glas vsakega je enako pomemben in enako potreben. Volitev zato ne smemo lahkomiselno opustiti in se odpovedati dostojanstvu svobodnega državljana, ki zna del odgovornosti za širšo skupnost sprejeti tudi nase.

Kandidati, liste in stranke imajo za nagovarjanje volivcev čas do petka do polnoči. Potem bo nastopil volilni molk. Volivci, ki 4. decembra ne bodo mogli na volišča, so v tem tednu že morali oddati vlogo za glasovanje po pošti. V Slovenijo je že prispelo šest mednarodnih strokovnjakov, ki bodo na povabilo slovenskih oblasti za Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi ocenjevali izvedbo prvih predčasnih parlamentarnih volitev v 20-letni Sloveniji.

Državna volilna komisija pa je medtem že sporočila, da bodo uradni izidi volitev predvidoma znani 16. decembra. Novoizvoljeni državni zbor pa se bo moral na ustanovni seji sestati najpozneje 24. decembra.

Do takrat oz. do oblikovanja nove vlade bo državo še vodil zmagovalec prejšnjih volitev in zdaj vršilec dolžnosti predsednika vlade Borut Pahor. Na mestu, ko mu je ostalo le še malo časa, se je umestno vprašati, kako mu je uspel nedokončani mandat. Urednik tednika Demokracija Metod Berlec je za Radio Ognjišče dejal, da je Pahorjeva vlada s svojo nesposobnostjo zavozila Slovenijo. „Funkcije predsednika vlade ni dobro opravil, pravzaprav katastrofalno. Morda bi bilo dobro, da bi se Pahor malo zazrl vase in si priznal, da ni bil sposoben voditi slovenske vlade in da je pod njegovim vodstvom Slovenija padla na najnižjo točko po osamosvojitvi, da je bil daleč najslabši slovenski predsednik vlade in da je Slovenijo na veliko zadolževal.“

Delo za Pahorjevega naslednika bo težko, kljub temu je bitka pestra. V predvolilno kampanjo pa se je ponovno vmešala afera, ki je izbruhnila v času kampanje pred volitvami pred tremi leti. „Obžalujem, da ima naša politična konkurenca tudi za te volitve isti negativni program kot leta 2008, to je Patria. Namesto da bi se pripravljali na težave, ki jih je treba reševati po 4. decembru, se očitno vse koncentrira na ta politični proces. Tisti, ki so dokazano dobili denar od Patrie, niso pred sodiščem. Tukaj pa smo nekateri zato, ker naj bi neugotovljenega dne na neugotovljen način in na neznanem kraju sprejeli neko obljubo, kar je čisti absurd,“ je pred prihodom na ljubljansko okrajno sodišče povedal eden od peterice obtoženih v zadevi Patria, prvak SDS Janez Janša. Na sodišču se je namreč po nekaj mesecih premora začelo nadaljevanje sojenja, ko so obtoženim začeli brati obtožnico. Poleg Janše sta bila na sodišču še brigadir Tone Krkovič in nekdanji direktor Holdinga Slovenske Elektrarne Jože Zagožen. Poslovnež Walter Wolf in Ivan Črnkovič pa se zaradi zdravstvenih težav procesa nista udeležila. Sojenje bi se moralo nadaljevati jutri in dan po volitvah, a so na sodišču vendarle ugodili Janševi prošnji po preložitvi. Zgodba se bo nadaljevala 12. decembra.

Volilne kampanje pa očitno ne bo zaznamovala odločitev ustavnega sodišča o ustavnosti referenduma o družinskem zakoniku. Ustavni sodniki so namreč minuli teden nadaljevali z obravnavo o dopustnosti tega referenduma, a odločitve še ni. Nad počasnostjo so najbolj razočarani v Civilni iniciativi za družino in pravice otrok, saj so si želeli, da bi referendum potekal sočasno z volitvami. Andreja Hergula: „Odlašanje z odločitvijo postavlja Ustavno sodišče v slabo luč, saj kot najvišji varuh zakonitosti v državi ne spoštuje zakonsko določenih rokov. Po zakonu bi namreč moralo odločiti v enem mesecu. Poleg tega se od vsega začetka obravnave družinskega referenduma na Ustavnem sodišču v medijih pojavljajo namigovanja, da do odločitve Ustavnega sodišča verjetno ne bo prišlo pred volitvami.“ Razprava na ustavnem sodišču poteka že skoraj dva meseca.

Bitko so medtem dobile medicinske sestre enot intenzivne terapije Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Njihov sindikalni predstavnik je namreč z ministrom za zdravje Dorjanom Marušičem podpisal aneks h kolektivni pogodbi ter rešil problematiko tistih sester, ki opravljajo dela zahtevnejša od njihove izobrazbe. „Z aneksom pomembno premikamo problematiko naprej. Gre sicer res za zelo majhno število zaposlenih v zdravstvenem segmentu, vendar si težko predstavljamo njegovo delovanje, brez slehernega posameznika.“ Aneks za medicinske sestre, ki so šolanje končale do leta 1985 in so na trenutnem delovnem mestu že deset let, prinaša kombinirano pogodbo. Medtem ko bodo delodajalci njihovim mlajšim kolegicam morali omogočiti brezplačno izobraževanje na ustrezni stopnji.

Hladen tuš pa so doživeli upokojenci, saj so izvedeli, da se njihove pokojnine vsaj do februarja ne bodo zvišale. S koncem meseca bi se sicer pokojnine morale uskladiti s povprečno mesečno plačo in inflacijo, vendar sodeč po izračunih že sedaj presegajo mejo, določeno v interventnem zakonu.

V neugodnem, predvolilnem času se odvija še ena dokaj žalostna zgodba, zgodba o največjem slovenskem trgovcu. Prav v teh dneh potekajo pogajanja o prodaji Mercatorja. Večinski lastniki, Pivovarna Laško in koncern bank ga nameravajo prodati hrvaškemu konkurentu Agrokorju. Uprava Mercatorja pa je v tem tednu pogajanja s svoje strani zamrznila. Izvedela je namreč, da koncern kupcev mednarodnih finančnih ustanov ne obstaja, temveč za nakupom stoji le hrvaški trgovec. To seveda zadevo zaplete, saj s konkurentom samim ni mogoče skleniti dogovorov za zaščito interesov skupine. Podobnega mnenja je tudi kmetijski minister Dejan Židan: „Agrokor je poleg trgovca tudi pomemben proizvajalec hrane. V Sloveniji v tem trenutku še ni dovolj lojalnosti slovenskega kupca do slovenskega proizvajalca hrane, da bi nam bilo vseeno, kako se trgovina obnaša.“ Ob prodaji Mercatorja je treba pomisliti tudi na stranske žrtve, to so njegovi zaposleni, ter cel prehranski sektor oziroma skoraj 100.000 ljudi. Kmetijski minister zato prodaji nasprotuje.

Slovensko gospodarstvo se sicer ne bi smelo bati za prihodnost. Slovenski forum inovacij vsako leto sproti pokaže, da smo Slovenci inovativen narod. Tako so se ob odprtju letošnjega strinjali predsednik republike Danilo Türk, direktor Agencije za podjetništvo in tuje investicije Igor Plestenjak in direktor podjetja Pipistrel Ivo Boscarol. Problem tega področja je le pomanjkanje ustreznih pravnih okvirjev, vizije, samozavesti in miselnosti, da se inovativnost izplača. Če bo politika v prihodnje pripravila ustrezno okolje, bo slovenska inovativnost lahko veliko pripomogla k gospodarski uspešnosti države.

Da Slovenci sploh smo tem mestu, da imamo svobodno državo in predvsem v tej velikosti se gre med drugim zahvaliti generalu Maistru. V teh dneh smo namreč obeležili državni praznik Rudolfa Maistra, ki je leta 1918 skupaj z borci preprečil priključitev Maribora Avstriji ter nato tam prevzel oblast. Spominski slovesnosti sta gostila Kamnik in Slovenska Bistrica, v Ljubljani pa so se mu poklonili ob njegovem spomeniku.

Podelitev Ježkove in knjižnih nagrad

Svetovni slovenski kongres je v sredo počastili akademika Zorka Simčiča, ki je 19. novembra praznoval 90 let. Zorko Simčič, rojen v Mariboru, je prvo literarno delo ustvaril še kot dijak, ko je napisal roman Prebujenje in zanj prejel Prešernovo literarno nagrado Ljubljane. V času vojne je bil zaprt v taborišču Gonars, ob koncu vojne pa se je umaknil na avstrijsko Koroško in se preko „tržaškega ovinka“, ko je bil dve leti sodelavec na slovenski radijski postaji v Trstu, leta 1948 odselil v Argentino. Tam je bil v ožjem krogu organizatorjev kulturnega življenja v slovenski skupnosti in soustanovitelj Slovenske kulturne akcije. Prvih 12 let je bil urednik osrednje emigrantske kulturne revije Meddobje. V 50. letih minulega stoletja je bila to najbolj globalizirana revija, saj so bili njeni sodelavci iz vsega sveta. Po osamosvojitvi Slovenije se je vrnil v domovino. Leta 2005 je bil imenovan za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, letos za rednega. Na pogovornem večeru v Ljubljani je Simčič dejal, da človek energijo dobiva, če ima rad sebe, svoje najbližje in kakšno idejo, naj bo to Bog, narod ali poklic. O jubilantovem argentinskem obdobju in literarnem ustvarjanju sta sicer spregovorila direktor Družine Tone Rode in filozof Brane Senegačnik.

Cankarjev dom je bil v tem tednu knjižno navdahnjen. Ta je namreč gostoval 27. knjižni sejem, ki je razstavljal 6000 knjižnih novosti 100 založb. Sejem so odprli s slovesnostjo, na kateri so podelili različne knjižne nagrade. Dobitnik Schwentnerjeve nagrade za življenjsko delo je tržaški založnik in urednik Marij Maver, ki si je največje zasluge, kot piše v obrazložitvi, pridobil z delom na prosvetnem in založniškem področju. Leta 1976 je prevzel uredništvo revije Mladika, ki je pod njegovim vodstvom postala stalnica v slovenskem zamejskem kulturnem prostoru. Posebno plaketo ob 50-letnici Bralne značke pa so podelili vsem njenim dosedanjim predsednikom: Jožetu Zupanu, Tonetu Partljiču, Janezu Kajzerju, Igorju Longyki, Slavku Preglu, Igorju Saksidi in Dragici Haramija.

Radio televizija Slovenija je pred tednom dni podelila nagrado Franeta Milčinskega – Ježka, ki jo podeljuje že 23 leta. Prejela sta jo Tone Fornezzi - Tof za življenjsko delo in Barbara Cerar za vlogi v televizijskih komedijah Vaja zbora ter Kandidatka in šofer. Žirija za podelitev Ježkove nagrade je v obrazložitvi nagrade Toneta Fornezzija - Tofa označila kot enega tistih izvirnih in vztrajnih Slovencev, ki nikoli ni imel dlake na jeziku, ki je vedno držal ogledala tako uradni slovenski oblasti kot tudi preprostemu, malemu slovenskemu človeku. Navajajo, da si je Tof vedno drznil podstaviti svojo glavo in svoje srce napisanim tekstom in jih je branil pred vsem in pred vsakim, ki jim je hotel kakorkoli škodovati. Hkrati je Tone Fornezzi - Tof človek, ki slovenski živelj že desetletja razveseljuje, prek smeha in satire latentno poučuje in ga dela boljšega, ko ga opozarja na vse tisto, kar bi ljudje najraje ne videli, je zapisala žirija.

Slovenski športni uspehi

Za pravi slovenski športni uspeh leta je pred tednom dni poskrbela plezalka Mina Markovič. Osvojila je namreč zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala v plezanju. Čeprav so zadnje tekme sezone šele ta konec tedna v Barceloni, si je zmago zagotovila že prejšnji teden v Kranj, ko je na domačem terenu v težavnostnem plezanju osvojila drugo mesto. V tej sezoni svetovnega pokala je bil njen najslabši uspeh peto mesto, sicer pa je vedno stala na stopničkah, štirikrat na najvišji.

V Amsterdamu pa je bila uspešna judo reprezentanca, ki je nabirala točke za nastop na olimpijskih igrah v Londonu. Med številnimi visokimi uvrstitvami Slovencev je bil najboljši Rok Drakšič, ki je zmagal v kategoriji do 66 kg, Aljaž Sedej je osvojil srebrno medaljo, Lucija Polavder pa bron.

Zmage so beležili tudi plavalci, ki so Slovenijo zastopali na mednarodnem mitingu v Zagrebu. Na najvišjih stopničkah so stali Anja Čarman na 100 hrbtno, Neža Marčun na 200 prsno, Anja Klinar pa kar dvakrat, na 400 prosto in 100 mešano. Klinarjeva si je sicer skupaj s Petrom Mankočem prislužila naslov naj slovenskega plavalca leta 2011 po izboru Plavalne zveze Slovenije.

Državna prvaka v gimnastiki pa sta postala Saša Golob in Matic Pečan. Naslov sta osvojila na prvenstvu v Ljubljani, oba z nastopom v mnogoboju.

Hokejski navdušenci so si prejšnjo nedeljo v dvorani Tivoli lahko spet ogledali večni slovenski derbi med Tilio Olimpijo in Acroni Jesenicami. Po dveh tesnih porazih so Ljubljančani tokrat poskrbeli za preobrat, ko so na tekmi 23. kroga lige Ebel s 5:2 pometli z Jeseničani, ki se še vedno spopadajo s finančnimi težavami v klubu. To se jim je poznalo na tekmi z zagrebškim Medveščakom, ko so izgubili kar z 0:5. Ljubljančani pa so uspeh nadaljevali tudi, ko so gostili češko ekipo Orli Znojmo in jo premagali s 5:2.

Evropsko moško košarkarsko prvenstvo leta 2013 bo gostila Slovenija, Fiba Europe pa je objavila kakovostne bobne za žreb kvalifikacijskih skupin, ki bo prihodnjo nedeljo v Nemčiji. Slovenija je kot gostiteljica na zaključni turnir že uvrščena. Določene pa so že kvalifikacijske skupine za svetovno prvenstvo v nogometu. Slovenija se bo v skupini E merila z Norveško, Švico, Albanijo, Ciprom in Islandijo.