Več porabiti kot imeti
Slovenija | 05.12.2011, 14:35 Petra Stopar
Gospodarski položaj Slovenije je iz meseca v mesec bolj zaskrbljujoč. Glavni kazalci gospodarskega stanja države namreč padajo z veliko hitrostjo. Bruto domači proizvod je spet upadel, rast izvoza se je zmanjšala kar za polovico, domačega povpraševanja ni, zmanjšujejo pa se tudi naložbe. K slabši gospodarski sliki Slovenije pripomore še naraščajoča poraba države in javnofinančnega primanjkljaja, ki že dosega 6,5 odstotka bruto domačega proizvoda, nenazadnje pa so zelo neugodne tudi mednarodne okoliščine.
Urad za makroekonomske analize in razvoj navaja, da se negotovost v mednarodnem okolju vse bolj izraža v izvoznem delu gospodarstva, ki je odločilno pripomogel k rasti gospodarske aktivnost v zadnjih dveh letih. Še septembra je urad za letos predvidel 1,5-odstotno gospodarsko rast, zdaj pa pripravljajo novo, seveda nižjo napoved. Glavni vzrok je po mnenju finančnega ministrstva dolžniška kriza na območju evra, ki vpliva na upad rasti izvoza, in posojilni krč, ki je pri nas privedel do bistveno večje upočasnitve kot drugje v Evropski uniji.
Evropo v prihodnjih mesecih čaka saniranje položaja evra, predvsem ob večji vlogi Evropske centralne banke pri reševanju dolžniških težav članic. Seveda pa tudi v Sloveniji ne bi smeli sedeti »križem rok«. Po mnenju analitikov je treba doseči, da bo posojilna aktivnost začela spet naraščati, za kar pa je potrebna prožnejša politika regulacije finančnega in posojilnega trga. Ob zmanjševanju bruto domačega proizvoda vse kaže na to, da naša gospodarska rast v letu 2011 ne bo večja od pol odstotka, vsaj tako napovedujejo na statističnem uradu. Če bi letos hoteli ujeti enoodstotno rast, bi po njihovem mnenju morala ta v zadnjem četrtletju doseči kar 1,9 odstotka, kar pa je povsem nerealno. Samo vprašanje časa je torej, kdaj se bo Slovenija uradno spet vrnila v recesijo. To je menda tudi precej verjetno, saj se je rast izvoza od začetka leta zmanjšala kar za polovico, pa tudi pričakovanja za izvoz so vse prej kot optimistična.
Med članicami Evropske unije, za katere Evrostat že razpolaga s podatki, poleg Slovenije upad gospodarske rasti beležijo le še Nizozemska, Portugalska in Ciper. V zadnjem četrtletju bodo po napovedih razmere še slabše, saj analitiki gospodarski upad napovedujejo tudi za Nemčijo in Francijo.
Tudi pri vlaganju v naložbe podatki niso nič kaj spodbudni. Domača poraba se je v tretjem četrtletju na medletni ravni zmanjšala za skoraj 2 odstotka. Bruto naložbe pa upadajo že dve četrtletji zapored, v tretjem medletno kar za dobrih 8 odstotkov. Obseg naložb je za več kot 40 odstotkov manjši kot je bil pred tremi leti, največji pa je seveda upad pri gradbenih objektih.
Posledice negativnih gibanj se odražajo tudi v padanju skupne dodane vrednosti slovenskega gospodarstva. Ta se je v tretjem četrtletju medletno prvič znižala za 1,8 odstotka, na kar so poleg gradbeništva vplivale tudi predelovalne dejavnosti. Prav predelovalne dejavnosti pa so bile do zdaj glavni dejavnik gospodarske rasti ob velikem zunanjem povpraševanju.
Da ne bomo govorili samo o upadanju, Slovenija beleži tudi rast, in sicer pri inflaciji in brezposelnosti. Medletna inflacija je novembra ostala na ravni 2,7 odstotka, mesečna pa je bila 0,3 odstotka. Po anketi o delovni sili je stopnja brezposelnosti v tretjem četrtletju dosegla skoraj 8 odstotkov, Evropska komisija pa nam za naslednje leto napoveduje 8,4 odstotno anketno brezposelnost.
Na statističnem uradu še ugotavljajo, da je položaj v javnih financah zelo podoben tistemu v kriznem letu 2009. Javne finance so namreč tri četrtletja zapored okrevale, zdaj pa se spet pojavlja negativen trend. Primanjkljaj na tekočem računu sektorja država beležimo v višini 5 odstotkov bruto domačega proizvoda, na letni ravni pa ta dosega kar 6,5 odstotka oz. 2,3 milijarde evrov. To je za dober odstotek več, kot je bilo napovedano, za kar analitiki krivijo dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke, terjatve Slovenskih železnic in dokapitalizacijo Adrie Airways. Prihodki so na medletni ravni v tretjem četrtletju upadli za 1,7 odstotka, izdatki pa so zrasli za odstotek.
»Kako se (ne)streže« zadolževanju preko vseh meja in višjim izdatkom od prilivov pa je zelo domače in dobro poznano prav včerajšnjemu heroju volitev. Je zato mogoče bojazen o slabi prihodnosti Slovenije odveč? Mogoče, če bi imeli časovni stroj, da zavrtimo svet za kar nekaj let nazaj.
