SSO bo obeležil 35 let delovanja
| 24.10.2011, 14:44 Matjaž Merljak
Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij bo 25. novembra 2011 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici imel občni zbor in poleg volitev v vodstvene organe bo pomembna tema 35-letnica ustanovitve SSO-ja. Začetki te organizacije segajo v 16. december 1976.
Tri in pol desetletja delovanja krovne organizacije SSO predstavlja pomemben dosežek, o katerem velja razmisliti, da bo mogoče izbrati najboljše smernice za prihodnja leta. Na tem sloni tudi geslo občnega zbora SSO: »Iz zdravih korenin v nove čase«. Danes se nam novi časi ne kažejo v najlepši luči. Veliko je težav, ki ne prizanašajo niti slovenski narodni skupnosti v Italiji. Še posebno perč je problem dela in gospodarskega razvoja. Veliko negotovosti pa zadeva tudi vzgojno, kulturno, športno in prosvetno delovanje. Spomniti pa se moramo, da je bilo pred 35 leti tudi težko. Kljub temu je SSO nastal, se organiziral in je danes suverena organizacija, ki skupaj z SKGZ, predstavlja Slovence v odnosu do Slovenije, do Italije, do Evrope in do Furlanije Julijske krajine. Vse to je bilo mogoče, ker je delo v SSO-ju slonelo na vrednotah slovenstva, krščanstva in demokracije. Te vrednote so izhodiščni temelj tudi za nove čase.
V svojem predsedniškem poročilu je Drago Štoka najprej seznanil člane odbora o prejetju dveh pisem, ki sta jih na SSO naslovila zunanji minister RS Samuel Žbogar in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš. Obe pismi zadevata vprašanje krčenja letošnjih sredstev, ki sta prizadeli SSO in SKGZ. Zunanji minister Žbogar obžaluje nastalo stanje in izreka krovni organizaciji zahvalo za vse delo v korist slovenski narodni skupnosti. Minister Žekš v svojem pismu potrjuje izbiro za krčenja sredstev in obnavlja pričakovanje na rezultate dela skupne komisije SSO-SKGZ.
V nadaljevanju je Štoka poročal o raznih sestankih enotnega predstavništva, na katerih je veliko dela za pripravo na prvo zasedanje vladnega omizja. Za to srečanje vlada veliko pričakovanje. Zaznati pa je, da ima velik vpliv politična-finanča kriza, ki zadeva Italijo in prihaja že do večmesečne zamude. Izvršni odbor SSO je izrazil upanje, da bo do zasedanja omizija prišlo takoj po srečanju med vladnima predsednikoma Silviom Berlusconijem ter Borutom Pahorjem, ki bo v prihodnjih dneh v Bruslju. Pred tem srečanjem pa se mora rešiti še odprto vprašanje manjkajočih sredstev s strani italijanske vlade za slovenske organizacije (€ 2.500.000.-), ki so baje zadržani na finančnem ministrstvu. Predsednik Štoka je po navodilih skupnega predstavništva s tem v zvezi v stiku z vladnim komisarjem in tržaškim prefektom dr. Alessandrom Giacchettijem.
Posebno pozornost je predsednik Štoka posvetil tudi vprašanju vertikalizacije šol. Današnje družbene spremembe imajo velik vpliv na šolo. Še posebno kritična je v Italiji racionalizacija šolske mreže, ki se dotika tudi slovenskih šol.
SSO se zaveda, da je šolstvo področje, ki ni izuzeto iz splošnega krčenja sredstev. Posledice tega se kažejo v uvajnaju vertikalizacije oziroma združevanju ravnateljstev. Pri tem se pojavljajo različne ocene takih odločitev. Med Slovenci pa ni enotnega mnenja. Upati gre, da bo sestanek, ki ga je sklical Sindikat slovenske šole za prihodnji ponedeljek, pripomogel h večji usklajenosti.
SSO ocenjuje, da je pri združevanju ravnateljstev potrebna velika previdnost. Ne gre pozabiti na nekatere načelne predpostavke. Naša šola oziroma šolska mreža je v službi slovenske narodne skupnosti in je zaščitena po mednarodnih pogodbah. Ti dve načeli sta temelj, na katerem mora sloneti vsaka bolj ali manj poglobljena razprava glede prihodnosti slovenske šole na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji. Med drugim je pomembnost spoštovanja mednarodnih dogovorov potrdil tudi slovenski šolski minister Igor Lukšič.
Jelka Cvelbar, predsednica komisije SSO za šolstvo, je poudarila, da se pri razpravi o slovenski šoli ne moremo ozirati na številke. Upoštevati je potrebno, da gre za šolo slovenske narodne skupnosti oziroma za manjšinsko šolo, ki predstavlja temelj za narodni obstoj in razvoj. Kriteriji bi zato morali biti drugačni. Giorgio Banchig pa je poudaril razveseljivo vest, da je Rezija postavila zahtevo po poučevanju slovenščine na krajevni šoli. Spomnil je tudi, da je bila mednarodna zaščita manjšinski šol v Italiji in Sloveniji podčrtana na seminarju, ki se je odvijal prejšnji konec tedna v Špetru. To je zagovarjal predavatelj Odorico Serena, bivši šolski inšpektor in sedanji član Paritetnega odbora.
Igor Švab je v svojem poročilu poročal o obisku na tržaškem občinskem odborništvu za kulturo. Skupaj z njim sta se sestanka udeležila tudi Marij Maver, predsednik Slovenske prosvete in Nadia Ronceli za založbo Mladika. Vse tri je sprejel pristojni odbornik Andrea Mariani. Z njim so se pogovarjali o kulturnem delovanju in sodelovanju v sklopu kulturnega programa, ki ga izvaja občina Trst.
Walter Bandelj je poročal o razvoju dejavnosti pri Mladinskem domu v Gorici, kjer imajo letos večje število vpisov. Ta podatek je razveseljiv ker kaže, da je vzgojno-izobraževalna ponudba kvalitetna in privlača. V tem smislu se išče novih sodelovanj s tistimi ustanovami in društvi, ki delujejo na mladinskem področju.
Ob koncu seje sta bila Giorgio Banchig in Marij Maver imenovana v komisijo SSO-SKGZ za pripravo skupne Prešernove proslave, ki bo februarja v Čedadu.
