Cerkev Marije Vnebovzete v Clevelandu | (foto: Tone Ovsenik)
V Clevelandu o polpretekli zgodovini
Matjaž Merljak
Štetje vernikov pri svetih mašah se nadaljuje v vseh župnijskih cerkvah v tem mesecu oktobru, tudi v naših slovenskih cerkvah. Število vernikov bo škofu omogočalo planirati naprej, kako in kaj bo z vsako posamezno župnijo v bodoče glede duhovnikov in podobno.
Slovenska sobotna šola je imela skupno sveto mašo v nedeljo v cerkvi Svetega Vida, kjer so prisostvovali mladi učenci pri službi božji. Po maši so v cerkveno dvorano vabili na kavo in krofe za družabno srečanje.
Pri Mariji Vnebovzeti so pa v nedeljo zaključili Evharistično pobožnost ob 16:30. Pri zaključni maši je pridigal gospod Joseph Seebauer, novomašnik iz sosedje župnije svete Bernarde. Oltarno društvo je pa imelo ta vikend prodajo krofov v dvorani. Pastoralni svet je pa poročal, da se je delo na novem parkirišču malo zavleklo zaradi slabega vremena, sicer veliko dežuje v teh jesenskih dneh.
Pretekli teden smo spet imeli goste iz Slovenije. Iz Študijskega centra za narodno spravo so nas obiskale tri zastopnice. Dr. Mateja Čoh in Marta Keršič sta nam predstavili delo tega inštituta in z njima je bila Jelka Piškovič, ki je fotografirala in snemala pričanja ljudi, ki so po svoje povedali osebna doživetja in razglede polpretekle zgodovine.
Javna predstava je bila v sredo zvečer, 12. oktobra v Svetoviški vasici, St. Vitus Village, pod okriljem Slovensko-ameriškega sveta. Govornici je predstavil predsednik Rudi Kolarič. S pomočjo vizualnih predstavitev sta nam razložili delo in pomen Centra. Bili sta tudi gostji na radiu, in sicer med Slovensko uro, s katero se oglašam ob sobotnih večerih ob 21. uri, ki pa je tudi dosegljiva na medmrežju na naslovu wcpn.org. Cela ura je bila posvečena tej tematiki.
Mislim da smo vsi, ki spadamo pod begunske izseljence hvaležni Študijskemu centru za narodno spravo, saj je ta tematika že vse predolgo v ozadju, če se spomnimo drugih držav, ki so ta vprašanja že dolgo nazaj rešile. Slovenci smo na repu v teh primerih, se še vedno po tolikih letih srečujemo s to problematiko, ki narod samo razdvaja. Zna se pa vse to spremeniti in pospešiti narodno spravo po volitvah 4. decembra, seveda samo če se vsi udeležimo volitev in volimo po svojih srcih in svojih prepričanjih.
