109. sestanek Zveze SID v Belgiji

| 19.10.2011, 10:54 Matjaž Merljak

V samostanu duhovnikov Srca Jezusovega v Claierefontaine/Arlon v Belgiji, tik ob meji z Luksemburgom, je od 10. do 14. oktobra 2011 potekala jesenska pastoralna konferenca Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih delavcev v Evropi (SID).

Slovenski izseljenski duhovniki, diakoni in pastoralni sodelavci v Evropi se redno srečujemo na spomladanski in jesenski pastoralni konferenci. V zadnjih nekaj letih je spomladanska konferenca v Sloveniji (večkrat pri sv. Jožefu v Celju, nekajkrat na Mirenskem gradu, enkrat v Veržeju in enkrat v Kančevcih), jesenska pa nekje v osrednji Evropi.

Sestanka se je udeležilo 17 duhovnikov iz cele Evrope, diakon iz Pariza, pastoralni sodelavec iz Münchna in urednik Naše luči iz Slovenije. Ves čas je bil z nami škof dr. Peter Štumpf iz Murske Sobote, ki je v okviru SŠK zadolžen za pastoralo slovenskih izseljencev po svetu. Predsednik Zveze in delegat za koordinacijo pastoralnega dela je msgr. Janez Pucelj iz Münchna, ki skupaj z izvojenim odborom vodi pastoralne sestanke. Pastoralno pokrivamo Švedsko, Anglijo, Belgijo in Nizozemsko, Francijo, Nemčijo, Avstrijo, Švico, Italijo, Hvaško in Srbijo. Deset duhovnikov deluje v Nemčiji; slovenske župnije so v Berlinu, Essnu, Frankfurtu, Mannheimu, Stuttgartu, Augsburgu, Ingolstadtu in Münchnu. Dva duhovnika oskrbujeta Avstrijo, Dunaj in Gradec, po eden pa Švico, Anglijo, Belgijo in Nizozemsko, Švedsko, Italijo, Hrvaško (za Slovence hodi maševat iz Slovenije) in Srbijo. V Franciji poleg duhovnika deluje tudi diakon.

Ta pisana sestava omogoča bogato izmenjavo pastoralnih izkušenj in raznolikost pristopov pri oskrbi slovenskih rojakov in rojakinj širom Evrope. V diskusijah pridejo na dan tako težave, kot tudi prednosti in odlike posameznih lokalnih cerkva. Različni ekleziološki modeli, v katere so naše župnije vključene kot živi del krajevne cerkve, nam omogočajo širino in odprt pogled na pastoralo migrantov in na pereča vprašanja, ki pretresajo Katoliško cerkev na Zahodu.

V nabitem urniku petdnevnega pastoralnega sestanka ima posebno mesto Cerkev na Slovenskem. Uvodno poročilo o dogodkih v Cerkvi v domovini je vsakič dodeljeno škofu dr. Petru Štumpfu. Z zanimanjem mu prisluhnemu in niz dogodkov komentiramo v skupnem pogovoru. Kot večkrat on sam pravi, smo o dogajanju v Cerkvi na Slovenskem, zelo dobro obveščeni. Tako se tudi čutimo: kot živ in sestavni del matične Cerkve, kot nekakšna podaljšana roka Cerkve v domovini. S posebno pozornostjo in ljubeznijo gledamo na razvoj dogodkov doma, želimo si in pričakujemo, da smo kot taki gledani tudi od doma: Kot delavci v daleč razsejanih Gospodovih vinogradih, kot misijonarji na večkrat trdi in sekularizirani božji njivi.

Na vsakem sestanku imamo tudi osrednje predavanje, ki je uglašeno z eno od pastoralnih tem Cerkve na Slovenskem. Tokrat je bila tema družbeni nauk Cerkve in geslo »ljubezen v privičnosti.« Predaval nam je teolog in profesor dr. Ivan Štuhec. Svoj prispevek je naslovil »Krščanstvo in sekularizacija«, bilo je kot na kožo pisano razmeram, v katerih živimo. Ujemalo se je tudi s poudarki, ki jih je papež Benedikt XVI dal Katoliški cerkvi v Nemčiji, na nedavnem apostolskem potovanju v Berlin, Erfurt in Freiburg (22.25.9.2011).

Sreda popoldne je namenjena obisku krajevne cerkve in znamenitostim krajev, v katerih sestankujemo. Tako smo v sredo, 12. oktobra obiskali nadškofijo v Luksemburgu, sprejel nas je referent za pastoralo priseljencev, gospod Gerard Kieffer. Predstavil nam je nadškofijo in še posebej spregovoril o delu s priseljenci, ki predstavljajo 45 % celotnega prebivalstva v Luksemburgu. Čez nekaj dni, v soboto, 15. oktobra je bil posvečen novi luksemburški nadškof. Kot zanimivost smo izvedeli o posebnem postopku pri imenovanju novih nadškofov: Biti mora Luksemburžan, nuncij predlaga papežu imena treh kandidatov, papež izbere enega in ga predloži v potrditev parlamentu. S tem se mora strinjati tudi deželni vojvoda. V nasprotnem primeru se novi nadškof znajde brez vsake finančne in materialne podpore. To se je do zdaj zgodilo le enkrat, vendar je moral nadškof po dveh letih odstopiti. Po vodenem obisku katedrale in drugih znamenitosti mesta Luksemburg smo se v prostorih jezuitske župnije srečali z nekaterimi mladimi družinami, ki se ob sobratu Janezu Modicu, ki deluje v slovenski župniji v Mannheimu, enkrat mesečno srečujejo pri slovenski nedeljski maši. Na srečanju je bilo veliko otrok, saj gre za mlade družine, ki so v okviru evropskih inštitucij našle delo v Luksemburgu. Tako je tudi Luksemburg postal ena od naših postojank, za nedeljsko mašo pa mora duhovnik prevoziti več kot 250 km v eno stran.

Posebno duhovno vzdušje dajejo sestanku vsakodnevno koncelebrirano evharistično slavje in skupna molitev brevirja. Zelo lepo, vzpodbudno in zdravilno je tudi bratsko občestvo. Vedno znova ugotavljamo, da se razhajamo obogateni z novimi spoznanji in z zavestjo, da je lepo in koristno biti skupaj. Po besedah škofa dr. Petra Štumpfa tako okušamo dobrobit zakramenta bratske skupnosti. Sam škof Peter k temu veliko prispeva kot tudi vztrajni, delovni in požrtvovalni predsednik Zveze msgr. Janez Pucelj. Do naslednjega sestanka, ki bo v mesecu marcu 2012 pri sv. Jožefu v Celju, bomo poskušali to bratsko občestvo utrjevati z medsebojno pomočjo, z nasveti in prijateljevanjem, pa četudi vse to poteka na več tisoč kilometrov daleč, po omrežju, telefonu ali preko priložnostnih obiskov.