Od petka do petka: 7. - 14. oktober 2011

| 16.10.2011, 06:21 Matjaž Merljak

Slovenija gre na volitve. To je znano že kar nekaj časa. Znane so tudi napovedi, da bo udeležba visoka – po nekaterih raziskavah okoli 60-odstotna. Na volišča naj bi se v teh burnih časih, ko je stanje duha in gospodarstva ter zaposlenosti v Sloveniji doseglo dno, odpravilo tudi veliko državljanov, ki svojega glasu že dolgo niso oddali. Ta teden pa je postalo znano, da bo udeležba številčna tudi na strani politike.

Zvrhan koš … rešitev

V igri za 4. december so tako poleg največjih strank opozicije in koalicije SDS Janeza Janše in SD Boruta Pahorja, SLS, DeSUS, Zares, LDS, SNS, Nova Slovenija, Lista Gregorja Viranta, Lista Zorana Jankovića, Stranka za trajnostni razvoj Slovenije, stranka SMS – Zeleni, lista Borisa Popoviča in župansko Društvo Gibanje za Slovenijo.

Prisluhnimo nekaterim prvim napovedim na izzive prihodnosti Slovenije, s katerimi bi se stranke spopadle. Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša: „Odgovori SDS gredo v smer, da je na gospodarski in socialni izziv edini odgovor več ustvariti in odpirati nova delovna mesta.“ Gregor Virant, še pred nekaj meseci tesen sodelavec SDS-a, zdaj pa predstavnik lastne liste na volitvah, napoveduje znižanje javne porabe in debirokratizacijo države. Rešitev za brezposelnost pa vidi v zagotovitvi poslovnega okolja, ki bo dal zagon gospodarstvu. Ljubljanski župan Zoran Janković pa je ob najavi kandidature najprej napovedal: „Želimo spremeniti, s tistimi, s katerimi bomo na listi, sistem vrednot v tej državi“, pravi in dodaja, da so „pripravljeni zelo trdo delati, poudarjam – delati – za dobro vseh državljanov“. Prvak DeSUS-a Karl Erjavec je prepričan, da imajo program, ki bo stranki na parlamentarnih volitvah prinesel zmago in da imajo „zelo, zelo konkretne odgovore, ker vemo, da je lahko reči 'nova delovna mesta', 'zagnali bomo gospodarstvo', vprašanje pa je, kako to konkretno storiti“. In kaj je ključna usmeritev Slovenske ljudske stranke? Radovan Žerjav: „Izpostavljamo gospodarsko rast kot ključno gonilo razvoja Slovenije kot ključni instrument za zagotavljanje socialne varnosti vseh prebivalcev in prebivalk Slovenije. Za zvišanje gospodarske rasti bom skupaj s svojo ekipo izvedel vrsto ukrepov, ki bodo izboljšali konkurenčnost poslovnega okolja. Gre tako za davčne razbremenitve kot tudi administrativne obremenitve, ki so velikokrat še večje breme kot tiste davčne.“ V Novi Sloveniji se bodo za boljšo prihodnost države osredotočili na tri glavna področja: „Gospodarskemu okrevanju države, drugič, spodbujanju pozitivnih občečloveških vrednot in tretjič – ustvarjanju družini prijaznega okolja,“ napoveduje podpredsednik NSi Matej Tonin.

V Pahorjevi SD v teh dneh javnosti niso razkrivali konkretnejših načrtov za volitve tako kot nekateri od omenjenih, vodja poslanske skupine SD Dušan Kumer je le komentiral presenetljiv vstop Viranta in pričakovan vstop Jankovića v volilno tekmo. Meni, da se bo resnost teh tekmecev potrdila takrat, ko bomo imeli na mizi programe teh list.

Akademske maše in 75-letnica HMP

Ob začetku novega akademskega leta so se študenti, profesorji in dekani v univerzitetnih središčih lahko udeležili tudi svetih maš, kjer so Svetemu Duhu priporočili naslednje študijske mesece. Študenti so se tako zbrali v novomeški, celjski, mariborski, koprski in ljubljanski stolnici. Nadškof in veliki kancler Teološke fakultete Anton Stres je nagovor v stolnici sv. Nikolaja navezal na Jezusovo priliko o talentih, ki nas spodbuja k odgovornosti za darove, ki smo jih prejeli. „Bog nam jih je zaupal, ker verjame v nas, da si bomo z njimi znali sami pomagati in jih porabiti v prid sebi in svojim bratom in sestram. Če bomo to delali iz odgovornosti pred Bogom, bo to naša največja zahvala, dokaz naše hvaležnosti.“

V ljubljanski stolnici je bila tudi še tako imenovana „rdeča maša“, pri kateri so pravniki in študentje prava prosili Svetega Duha za pomoč in razsvetljenje pri delu in študiju. Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik jih je med drugim nagovoril z besedami: „Odgovorni smo za to družbo, za to državo, da jo sooblikujemo. Kristjani imamo moč ne samo v obliki socioloških, psiholoških ali kakšnih drugih temeljih, ampak v Kristusu. Izvir našega krščanskega pričevanja, ne samo v Cerkvi, v zakristiji ali v kakšnih skupinah, ampak da se pomaknemo in smo v tej družbi. Ne s kakšnim apologetskim krščanstvom, ne s kakšnim dogmatizmom, ne s kakšnim moraliziranjem, tudi ne v neki ogroženosti ali napadanju drugega. Nimamo kaj napadati drugega.“

V teh dneh pa je bilo še posebej slovesno v župniji Ljubljana – Rakovnik, saj so sestre Hčera Marije Pomočnice praznovale 75 let, odkar so ustanovile ta red v Sloveniji. Glavna ustanoviteljica med štirimi sestrami je bila s. Alojzija Domanjko, pripoveduje s. Majda Pangeršič: „Prišle so v Ljublano, najprej na Rakovnik, kjer so nekaj časa našle zatočišče, takoj nato pa so se preselile na Selo v Ljubljani, kjer so salezijanci imeli vzgojni in prevzgojni zavod, ukvarjali so se z mladino, s fanti. Sestre so šle tja, da so pomagale v kuhinji, pri pranju, likanju in teh gospodinjskih delih. Imele pa so takoj eno veliko, veliko željo: da tudi same začnejo apostolat dela z dekleti, vzgojno-pastoralno.“

Slovesno sveto mašo ob obletnici prihoda salezijanskih sester je včeraj daroval salezijanski inšpektor Alojzij Slavko Snoj, sledil je kulturni program. Ob tej priložnosti so sestre predstavile tudi novo knjigo z življenjepisom soustanoviteljice hčera Marije Pomočnice sv. Marije Dominike Mazzarello.

Maribor v pričakovanju Evropske prestolnice kulture

Le še slabe tri mesece nas loči, ko bo Maribor za leto dni postal Evropska prestolnica kulture ali na kratko EPK. Priprave so v iztekanju, domačini pa si želijo v mesto privabiti čim več ljudi iz mednarodnega prostora. Minuli teden so organizatorji projekta v Mariboru in drugih partnerskih mestih po Evropi programe predstavili t.i. Akademiji Evropske prestolnice kulture: „To je izjemen program, izjemen intelektualni nabor, izjemen nabor idej in vsega drugega in človek lahko samo obžaluje – kot je tudi akademija obžalovala na tem sestanku – da ni dovolj sredstev,“ je bil neposreden Matjaž Kmecl.

Da bi privabili čim več in čim večji krog ljudi predvsem iz mednarodnega okolja, se je EPK 2012 predstavil evropskim diplomatom v Bruslju. Po oceni evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika je to „velika priložnost za Maribor in vsa mesta, povezana v projekt, za celotno regijo in za Slovenijo“.

 

Slepi in slabovidni v naši družbi

Eno od vidnejših družbenih dogajanj, ki je zaznamovalo minuli teden, je bilo dogajanje ob 13. oktobru, svetovnemu dnevu vida ter 15. oktobru, mednarodnem dnevu bele palice. V Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije so ob tem opozorili na trenutni položaj te skupine prebivalstva v državi in na potrebe slepih in slabovidnih. Društva so združila moči tudi s policijo, saj so z njeno pomočjo pripravila vrsto preventivnih akcij za večjo varnost. V Zvezi pa so znova na glas povedali, da je zdaj že dobra tri leta uzakonjena celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih, ki pa je zaradi izmikanja Ministrstva za zdravje v praksi še vedno ni mogoče uveljaviti in da država omogoča zelo malo nujnih medicinsko tehničnih pripomočkov, ki jih slepi in slabovidni v državah s Sloveniji primerljivim standardom dobijo brez težav za vsaj deloma neodvisno življenje.

Slovenska nogometna reprezentanca brez Eura 2012

V športu so se ljubiteljem in strokovnjakom slovenskega nogometa ta teden po neuspešnih kvalifikacijah za Evropsko nogometno prvenstvo 2012 postavljala različna vprašanja o prihodnosti zeleno-bele reprezentance. Na portalu MMC RTVSLO so jih nekaj takole nanizali: Zamenjati selektorja ali ne? Se bodo nekateri igralci poslovili? Kje igrati? Sanje o uvrstitvi Slovenije na Euro 2012 sta v preteklih dneh dokončno razblinili Srbi in Estonci, od čigar tekem je bil odvisen obstoj naših v kvalifikacijah. Do želenega srbskega in estonskega poraza namreč ni prišlo. Slovenski nogometaši so imeli nato za odigrati še tekmo s Srbijo – to so premagali – a rezultat žal ni mogel ničesar spremeniti. „Povedal sem, da bomo naredili vse, v tistih časih, ko je bilo upravičeno kritizirati, ker nismo igrali dobro, ker ni bilo dobrega rezultata, ker nismo zadovoljili visokih apetitov, predvsem tudi naših. Zaradi tega je to pomembno zame osebno, predvsem pa to, da smo se zbrali in nekako na pravi način odigrali to tekmo. Da smo nakazali tudi za prihodnost, da se da,“ je po tekmi s Srbijo povedal selektor slovenske reprezentance Matjaž Kek.

Maribor so poleg Akademije za Evropsko prestolnico kulture te dni obiskali tudi predstavniki Mednarodne univerzitetne športne zveze. Preverjali so priprave na zimsko univerzijado, ki jo bo mesto gostilo čez dve leti. Nad videnim niso bili preveč navdušeni, zato bodo mariborske organizatorje konec novembra pozvali na zagovor v Bruselj, takrat pa bo tudi postalo bolj jasno, kakšna usoda čaka tekmovanje. Odpoved tekmovanja zaradi časovne stiske ni več mogoča, pa tudi sicer bi to bila za Maribor in Slovenijo velika sramota, opozarjajo v športni zvezi.