Zamejski utrip

| 15.10.2011, 11:04 Matjaž Merljak

V minulih dneh se je zvrstilo več dogodkov in srečanj v zamejstvu in v Sloveniji, ki so povezani z življenjem rojakov v sosednjih državah: minister Lukšič se je s senatorko Blažinovo pogovarjal o aktualnih perečih vprašanjih na področju šolstva, koroški deželni glavar Dörfler je imel včeraj v Ljubljani novinarsko konferenco, število prijav za dvojezični pouk na osnovnih šolah na avstrijskem Koroškem narašča, državni sekretar dr. Jesih je sprejel predstavnika Narodne in študijske knjižnice v Trstu ...

Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič se je 14. oktobra 2011 v Ljubljani sešel z italijansko senatorko Tamaro Blažina. Pogovor je tekel o aktualnih perečih vprašanjih na področju šolstva zamejskih Slovencev v Italiji, so sporočili z ministrstva za šolstvo in šport. Lukšič je na sestanku izrazil zaskrbljenost, da bi izvajanje italijanske politike krčenja sredstev na področju šolstva utegnilo imeti za negativne posledice za slovensko šolstvo v Italiji. Izpostavili so še, da bi moralo biti za administrativne spremembe na področju šolstva nujno soglasje manjšine. Posebno pozornost so sogovorniki namenili tudi vprašanju prostorske problematike dvojezičnega šolstva v Špetru in urejanju statusa glasbenega šolstva.

Slovensko-madžarska komisije za spodbujanje čezmejnega sodelovanja lokalnih in regionalnih oblasti, ki dobiva informacije o dogajanju na lokalni ravni obeh držav, je na tretji seji na gradu Grad na Goričkem v petek, 14. oktobra pregledala uresničevanje letošnjih projektov in se seznanila z načrti za prihodnje leto. "Naloga komisije ni, da bi izvajala konkretne projekte, pač pa da odpira poti zanje, da bi preprečevala morebitne administrativne ali druge zakonske ovire, ki bi preprečevale občinam, da čezmejno sodelujejo, pri tem je pomembno tudi to, da redno izmenjujemo informacije tako o stanju lokalne samouprave kot tudi o občinah in projektih, ki čezmejno sodelujejo," je za STA povedal sopredsedujoči komisije Roman Lavtar iz službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Lavtar ocenjuje, da je srečanje pomembno, ker se o projektih podrobneje informirajo, pa čeprav so nastali pri zelo različnih protagonistih in so financirani iz zelo različnih virov, tako domačih kor evropskih, pa tudi za oba državna organa, da imata v zavesti pomembnost čezmejnega sodelovanja tudi za lokalne ravni.

Deželni glavar avstrijske Koroške Gerhard Dörfler je imel v petek, 14. oktobra 2011 v Ljubljani novinarsko konferenco. Predstavil je trenuten "pozitiven razvoj" na področju sobivanja s slovensko manjšino v deželi in izpostavil prihodnje projekte v okviru sodelovanja med Koroško in Slovenijo. Izpostavil je prispevek rešitve dolgoletnega vprašanja dvojezične topografije k dobrim odnosom in aprila doseženi dogovor ponovno označil za velik uspeh. Pomemben je tudi dogovor o oblikovanju t.i. foruma za dialog, ki mu bo predsedoval sam, vključeval pa bo še predstavnike deželne vlade, vseh parlamentarnih strank, manjšinskih organizacij na Koroškem in vse župane.

Število prijav za dvojezični pouk na osnovnih šolah na avstrijskem Koroškem narašča. V letošnjem šolskem letu je prijavljenih 2141 otrok, to je 44,93 odstotka vseh šolarjev, medtem ko jih je bilo lani 2110, kar je 43,96 odstotkov. Še 75 otrok obiskuje slovenščino kot izbirni predmet. To je 12. oktobra 2011 objavil deželni svet za šolstvo avstrijske Koroške. Večje zanimanje za slovenščino je tudi v srednjih šolah. Na obeh gimnazijah za Slovence na Koroškem se slovenščine uči 506 dijakov. 163 dijakov se uči slovenščine na dvojezični trgovski akademiji v Celovcu, na zasebni srednji šoli za gospodarske dejavnosti v Št. Petru v občini Beljak pa 124 dijakov.

V ponedeljek, 10. oktobra, je sicer minilo 91 let od koroškega plebiscita, ki je zakoličil mejo med tedanjo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo.

Državni sekretar dr. Boris Jesih je, 10. oktobra 2011, na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu sprejel predsednico in podpredsednika upravnega odbora Narodne in študijske knjižnice v Trstu, Martino Strain in Livia Semoliča. Sogovornika sta predstavila delovanje ustanove in prioritete, ki si jih je novoimenovani upravni odbor (z delovanjem pričel konec leta 2010) postavil v svojem mandatu. Ena izmed njih je prenova poslopja, prenova notranje opreme in modernizacija knjižnice. Več

po STA in tiskovnih poročilih