Jubilejno Slomškovo leto in Slovenski koncert
| 13.10.2011, 06:58 Matjaž Merljak
Naša dopisnica iz Melboruna v Avstraliji, Meta Lenarčič, urednica slovenskih oddaj na radiu 3ZZZ, tokrat poroča o avstralski jeseni, jubilejnem Slomškovem letu in o zanimivem, že 37. slovenskem mladinskem koncertu.
S hvaležnostjo se želimo vsaj nekoliko oddolžiti prvemu slovenskemu blaženemu, »ki se je v gorečnosti za apostolsko službo popolnoma izročil Božji volji, kot apostol in učitelj krščanske vere in omike pa spodbujal vse ljudi k edinosti in življenju po evangeliju«, kot je dejal pokojni papež, sedaj že tudi blaženi Janez Pavel II., 19. septembra 1999 v Mariboru, ko je Antona Martina Slomška razglasil za blaženega. Je pa tudi 160-letnica njegove smrti. Slomškovo jubilejno leto je od 24. sept. 2011 do 24. sept. 2012; vse to in še več, smo skupaj s p. Cirilom Božičem doživeli tisto nedeljo. Tudi cerkveni pevski zbor je prepeval Slomškove pesmi. Po petdesetih letih in več se rojaki dobro zavedamo, kakšno duševno bogastvo sprejemamo v slovenskem jeziku, v deželi pod južnim križem - deželi raznolikosti!
Kako ste seznanjeni s kakovostjo življenja po glavnih mestih sveta? Kako končno ocenjujejo mesta! Seveda razpošiljajo letne ankete, po katerih se izbirajo kriteriji in kasnejši odgovori na mnoga vprašanja. Tako je konec avgusta po dolgih desetih letih, župan mesta Robert Doyle razglasil Melbourne za najbolj prijazno mesto na svetu (most liveable city in the world). Sledijo: Dunaj, Vancouver, Kanada, Toronto, Calgary, Sydney, Helsinki, Perth, Adelaide, Auckland ... Melbourne je zmagal z 97,5 točkami pred Dunajem z 95,1 točkami. Na prvem mestu je v Viktoriji zdravstvo, sledi šolstvo, infrastruktura, še kar zadovoljiv odstotek kriminala v 4 milijonskem mestu med sto različnimi narodnostmi in še več jezikovnih skupin. Privadili smo se tega načina življenja, veselo med slovensko skupnostjo, vsakdanje življenje pa teče tako vse v angleškem svetu.
Mesec oktober, vinotok, že za eno uro daljšim dnevom, je tudi v Avstraliji v polnem teku. Kmetje pridno obdelujejo vinograde, sadovnjake, žitna polja in ostale povrtnine, narava pa dodaja s svojo sončno toploto in po malem zaliva. Letos ni bilo treba skrbeti, kako bogata bo letina, obratno, kmetje, še posebno tisti, kateri se že na leta ukvarjajo z nasadi pomaranč, je trg za to sorto sadja na domačem trgu prepoceni. Kar precejšnji del kmetov se je odločil, da kar s traktorji polomijo in poderejo v tem letnem času vsa drevesa pomaranč. Da, prav ste slišali-domače pridelke nimajo kje prodajati, kajti trg je preplavljen z uvozom iz tujine. Zelo žalostno, prav tako se dogaja z nasadi jabolk in tudi z zelenjavo in še drugimi poljskimi pridelki. Veliko govorjenja in pisanja po dnevnih časopisih, nobenega pravilnega odgovora za dobrobit vsakdanjega kmeta. Končno so se kmetje s svojo pomočjo znašli drugače. Konec tedna po okolici mesta organizirajo stojnice z domačimi pridelki od sadja, zelenjave in jajc tudi domače pečenega kruha in peciva. Videti je potreba tega trga, vse več in več ljudi prihaja po tem nakupu svežega pridelka, istočasno pa so tudi kmetje zadovoljni z njihovim izkupičkom.
V soboto, 1. oktobra 2011, je bil v dvorani Slovensko-avstralskega društva Canberra 37. slovenski mladinski koncert pod geslom "Žive priče v pesmi in besedi". Koncert so organizirala slovenska verska in kulturna središča Sydney, Melbourne in Adelaide. Letos je bilo glavno breme na Sydneyu in p. Darku Žnidaršiču; gostitelj pa je bilo Slovensko društvo Canberra, ki ga vodi predsednik Franc Čulek. Nastopajoči in poslušalci so prišli iz Adelaide, Melbourna, Brisbana, Wollongonga, Sydneya, Newcastla in seveda domačini iz Canberre.
Tudi letošnji koncert je dal več, kot so pričakovali. Razveseljevali so jih mladi pa tudi starejši talenti in večer je bil res prazničen. Bil je prijeten slovenski večer! V vsaki točki nastopa je bilo slovensko počutje in večina koncertnih točk je bila slovenska, kar je še posebej pomenljivo in lepo sporočilo ob 20. obletnici samostojne Slovenije.
Iz Melbourna je odpotovala skupina že v četrtek, 29. septembra. Naročen so imeli 34-sedežni avtobus, poslali pa so 56-sedežnega, tako da je bila 650 km dolga vožnja več kot udobna. Potovanje je bilo kljub dežju prijetno.
V petek zjutraj so se po počitku odpeljali dalje v Canberro; najprej v slovenski dom, kjer jih je prisrčno pozdravil in postregel s slovensko pijačo – pelinkovcem - predsednik g.Čulek z ekipo. Melbourničani so se še to dopoldne odpravili na ogled cvetlične razstave »Floriada« in ogled teleskopov, Canberra Deep Space! V soboto so si ogledali vojaški muzej in za konec pa še sprejem na veleposlaništvu RS v Canberri. Gostoljubno so goste sprejeli in pozdravili gospod veleposlanik dr. Milan Balažic s partnerico, gospo Nino Krajnik ter sodelavkama Metko Čuk in Jožico Koštrica, nazdravili Sloveniji in Avstraliji, miza v sprejemni sobi pa polna dobrot za pod zob.
Sam koncert je vse prijetno presenetil. Okrasitev odra: delo g. Auserja, g. Čuleka in g. Černeta. Ozvočenje g. Lentija Lenka OAM. Uvodni pozdrav p.Darka ter gostitelja g. Čuleka, pozdravni nagovor veleposlanika RS dr. Milana Balažica, ter ob sklepu nagovor častnega generalnega konzula RS g. Alfreda Brežnika.
V prvem delu programa so nastopali: mladinski zbor Južne zvezde iz Sydneya; harmonika Ashley Horvat, Adelaide; klavir Alexander Penca, Canberra; recitacija Irena Jernej, Brisbane; pevki Marija Valenci in hčerka Alison Clapson iz Canberre; pevca Barica Brodnik in Andrew Žičkar, Wollongong; pevka Ketlin Koprivec, Wollongong.
Drugi del koncerta sta pričela p. Darko Žnidaršič OFM iz Sydneya in Lenti Lenko na harmoniko - Sto ledi naj pride nouter; Jerica Grželj-Sydney-branje; sestri Jožica Koštrica in Simona Osolnik-in Jožica in Jože Koštrica-Canberra- petje in harmonika; Mateja Koštrica in Briana Sečko-Canberra-petje; kraške narodne noše-ples in petje Evangelina in Evie Grmek-Canberra; klavir Oscar Urbas, Canberra.
Sklepna pesem vseh nastopajočih je bila pesem Ota Pestnerja Ljubim te Slovenija! Za konec je spregovoril častni generalni konzul RS g. Alfred Brežnik, sponzor in prijatelj koncerta. Istočasno so se spomnili še pokojnega velikega slovenskega narodno-zabavnega glasbenika Lojzeta Slaka, ki je dva dni pred tem umrl v Ljubljani. Vsi skupaj so zapeli njegovo skoraj ponarodelo pesem V dolini tihi je vasica mala. Po tem spominu je p. Darko izročil priznanja vsem nastopajočim. Za konec se je p. Ciril Božič zahvalil vsem, ki so se udeležili tega koncerta in se priporoča že za naslednje leto, ki bo 6. oktobra v Queenslandu.
