Razumniki za novo slovensko pomlad

Slovenija | 13.07.2011, 09:08

Skupina aktivnih državljanov, ki jo sestavljajo Tone Jerovšek, Matej Makarovič, Borut Rončević, Lovro Šturm, Matevž Tomšič in Andrej Umek, je na torkovi javni tribuni z naslovom „Za novo slovensko pomlad“ spregovorila o vodilih za obujanje slovenske pomladi.

Ta vodila lahko po mnenju skupine pripomorejo k zmagi pomladnih strank na naslednjih državnozborskih volitvah. Okrogle mize sta se udeležila tudi predsednica NSi-ja Ljudmila Novak in predsednik SDS-a Janez Janša.

Slednji je poudaril, da v Sloveniji do zdaj še nismo imeli resne politične kampanje, v kateri bi prišlo do soočenja političnih programov ter dodal, da je bilo v tem mandatu premalo sodelovanja in preveč izključevanja, a opozoril, da to ni značilno samo za mandat te vlade. Večino minulih 20 let je bil razvoj samostojne Slovenije po njegovem mnenju zaznamovan s takšnimi izključevanji in to je politika, ki je Slovenijo po njegovem prepričanju vodila stran od vrednot. Slovenska pomlad je za Janšo vse tisto, kar je omogočilo Sloveniji, da se demokratizira in osamosvoji. Kot je dejal, je bil Demos zelo široka koalicija, in ko se je Slovenija osamosvajala, so nastale tudi neke vrednote. Poudaril je, da je slovenska pomlad tudi v tem času za Slovenijo upanje. Vse danes izrečeno je mešanica pozivov in programskih izhodišč, kar je po Janševi oceni „zelo potrebno in dobrodošlo“. „Zdi se mi pomembno, da bo nova oblast - upam, da pomladna - Slovencem vrnila upanje,“ pa je poudarila Novakova. NSi si bo po njenih besedah prizadevala, da bi na prihodnjih volitvah dosegla čim boljši izid. Ker jim „ni vseeno za Slovenke in Slovence, bodo iskali nov način sodelovanja v Sloveniji“.

Politični analitik Tomšič je poudaril, da jih ideologi tranzicijske levice brez argumentov prepričujejo, da bi bila ob zmagi SDS na volitvah Slovenija soočena z demokratičnim nazadovanjem ali celo zdrsom v diktaturo. Menil je, da je v mandatu Janeza Janše v mednarodnem merilu Slovenija dobivala pozitivne ocene o demokraciji in človekovih pravicah, zdrs na lestvicah pa naj bi se začel šele ob prihodu zdajšnje koalicije na oblast. „Gre za liberalizacijo in deetatizacijo celotne slovenske družbe. Le na ta način bo mogoče razbiti monopole in omrežja, ki parazitsko oklepajo državo s čimer ne samo izčrpavajo njene državljane ampak tudi omejujejo njihovo svobodo.“

Makarovič je prepričan, da je „koalicija zgrajena na konceptu skupnega sovražnika“. Po njegovem je zmago mogoče doseči samo s skupnimi močmi. Eden izmed razlogov za polom sedanje koalicije pa je po njegovih besedah ravno v sistematičnem izključevanju, ki naj bi se ga posluževala. „Slovenija lahko svojo novo pomlad oživi in doživi samo, če bodo politične stranke sledile pozitivnim ciljem in znale pri tem medsebojno sodelovati. Prihodnja koalicija za novo slovensko pomlad bo morala biti na prvem mestu dovolj programsko enotna, na tej podlagi pa spodobna za dobro Slovenije sodelovati s širokim krogom partnerjev v civilni družbi in v politiki.“

Šturm je pojasnil, da misel, da ima ekonomija prednost pred politiko, ni bila nikoli bolj aktualna kot danes. Prepričan je, da bi moral biti program pomladnih strank osredotočen na ekonomska vprašanja in na blaginjo državljanov.

Po mnenju Rončevića so v Skupini aktivnih državljanov že prejšnji teden na novinarski konferenci opozorili, da bodo tematike kulturnega boja zlorabljene v okviru priprav na prihodnje državnozborske volitve, kar se je, kot pravi, potrdilo že tri dni pozneje, ko je Mladina objavila "hujskaško naslovnico".

Na okrogli mizi sta spregovorila tudi ekonomist Bernard Brščič in nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant. Po Brščiču je ključen izziv pomladnih strank, da obudijo izročilo slovenske pomladi in spomin na razloge, zakaj smo šli iz Jugoslavije. Virant pa je opozoril na "kompetentne ljudi ne glede na strankarsko pripadnost in na to, da mora prihodnja vlada vedeti, kaj hoče za vodenje države".

Predsednik SLS-a Radovan Žerjav se dogodka kljub povabilu ni udeležil. Kot je zapisal v dopisu organizatorjem, pobudo ocenjuje kot dobronamerno, a meni, da tak pristop ne more prinesti tistih rešitev oz. učinkov, ki jih Slovenija in slovenska družba danes potrebuje ob dejstvu, da smo zašli v vsestransko hudo krizo. Na naše vprašanje, kaj neudeležba Žerjava pomeni za t.i. 'desni trojček' pa je Janša dejal: „Zelo težko bi govoril o dvojčkih, trojčkih ali karkoli. Gre za avtonomne stranke, ki izhajajo ali so vsaj izhajale iz enakega vrednostnega stališča in želel bi si, da je tukaj sodelovanje - kljub temu, da je v našem proporcionalen volilnem sistemu to seveda neformalno pred volitvami - vendarle takšno, da omogoča ustvarjanje nekih vsebinskih produktivnih podlag tudi za naprej. Tista stranka, ki se iz tega izloči se pač postavi v enak položaj, ki ga imajo vse ostale stranke izven tega kroga.“