Toča sinoči spet pustošila
Slovenija Tanja Dominko
V Obsotelju in na Kozjanskem še vedno odpravljajo posledice katastrofalnega neurja s točo, ki jih je prizadelo sinoči. V občinah Bistrica ob Sotli, Kozje in Podčetrtek je uničilo večino pridelka, velikanska pa je tudi škoda na stavbah in infrastrukturi. Prizaneslo ni niti prebivalcem na hrvaški strani meje.
Gasilci, pripadniki civilne zaščite in domačini so bili marsikje vso noč na nogah, da so prekrivali strehe, črpali vodo iz poplavljenih objektov čistili razrite ceste in odpravljali drugo razdejanje, ki sta ga zakrivila orkanski veter in toča, poroča spletni portal RTV Slovenija. Samo v središču Bistrice ob Sotli je veter razkril kakšnih deset stavb, pravi župan Franjo Debelak, toča pa je uničila vinograde, sadovnjake in druge kmetijske površine. Ponekod je bila plast toče na tleh debela celo 15 cm. O toči poročajo tudi s Kozjanskega, iz Rimskih Toplic, Laškega in Hrastnika, iz Kočevja in Velenja pa o meteornih vodah. Župan občine Kozje Dušan Andrej Kocman pravi, da tako „katastrofalne toče ne pomnijo niti najstarejši prebivalci“. Po prvih podatkih so kmetje izgubili ves pridelek, ogromna škoda je nastala tudi na stavbah in infrastrukturi, nekateri cestni odseki so popolnoma uničeni in neprevozni. Po Kocmanovih navedbah je tokrat neurje s točo prizadelo dve tretjini občine, ponoči pa so gasilci občanom delili folijo, saj je orkanski veter razkril marsikatero streho. Prav tako so gasilci pomagali občanom črpati vodo iz poplavljenih objektov.
Tudi Marija iz Kozjega je za naš radio povedala, da je bilo sinoči zelo hudo. „Težko je. Ljudje so se veliko trudili, ne vem, kako se bodo zdaj spopadli s posledicami. Vemo, da od države in zavarovalnice ne bomo dobili nič, saj nimamo zavarovano. Mogoče bi bilo prav, da bi država razmislila in nam pomagala, pa ne z zneskom 40 evrov, ki je za nas poniževalen, ampak tako, da bi nam pomagala oblake pregnati.“
Mirko Gregelj pa je o toči poročal z Bizeljskega. "Toča je bila kar precej debela, padala je približno 15- 20 minut in v pasu 10-ih kilometrov povsem uničila poljščine, vinograde in sadno drevje. Poškodovanih je tudi nekaj hiš, tako da je škoda precejšnja."
Poklicali smo tudi klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj in jo vprašali, ali so taki pojavi nekaj običajnega za poletje ali vendarle nekoliko izstopajo. „Nič neobičajnega ni, če imamo sredi poletja temperature tako visoke, ampak klimatologi ugotavljamo, da v zadnjih letih temperatura narašča, da so vročinski valovi bolj trdovratni in da se pojavljajo na vse večjem območju. To je znak dolgoročnih sprememb podnebja.“ Slovenija je po njenih besedah že zaradi same lege, saj leži med morjem, Alpami in Panonsko nižino, bolj izpostavljena neurjem. Če se primerjamo z Evropo, imamo število neviht precej več. „Če se primerjamo z evropskim povprečjem, je število neviht pri nas precej večje, približno 50 na leto in v Sloveniji pred njimi ne bomo nikoli varni.“
Dežurni prognostik na Agenciji za okolje Jure Cedilnik na vprašanje, ali nas čaka še kak podoben vročinski val, odgovarja: „Vročina bo še kar vztrajala v prihodnjih dneh, manjša osvežitev prihaja konec tedna. Je pa res, da tako izrazite vročine ob Jadranu ni, ampak je bolj izrazita v notranjosti, kjer je res vroče.“
Povejmo še, da je neurje s točo včeraj povzročilo velikansko škodo tudi na Hrvaškem. V Krapinsko-zagorski županiji je močan veter ruval drevesa in podiral stebre za električno napeljavo, toča pa je uničila vinograde, sadovnjake in koruzna polja. Najhuje je bilo v Kraljevcu ob Sotli. Nekatera naselja naj bi bila še vedno brez električne energije, še poroča Jutarnji list, ki dodaja, da gasilci danes odpravljajo posledice neurja. Prizadeti so predvsem prebivalci v Klanjcu, Kumrovcu in Zagorskih Selih.
Celjska Karitas začela akcijo za pomoč prizadetim v neurju
Škofijska Karitas Celje je začela z dobrodelno akcijo za pomoč prizadetim v neurju na Kozjanskem in v Obsotelju, ki sta jih prizadela veter in toča. Poleg tega so iz sklada Slovenske Karitas za pomoč ob naravnih nesrečah v ta namen prejeli 10.000 evrov za realizacijo prve pomoči najbolj prizadetim, je pojasnil generalni tajnik celjske Karitas Matej Pirnat in dodal, da se na slovenski ravni zbirajo darovi dobrotnikov, del teh finančnih sredstev pa je vedno rezerviranih za namen naravnih nesreč. Ko do njih pride, lahko, kot pravi, iz tega sklada jemljejo prvo pomoč za tiste, ki jih je nesreča najbolj prizadela.
Po njegovih informacijah še ni znano, ali povzročena škoda sega do višine 0,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), ko se začnejo izvajati popisi, ki omogočajo pridobitev državne pomoči. Kot so tudi zapisali, naravna nesreča vse spodbuja k solidarnosti in medčloveški pomoči. Zato pozivajo vse, da po svojih močeh pomagajo najbolj oškodovanim. Darovalci lahko sredstva posredujejo na Škofijsko Karitas Celje ali pa nakažejo na transakcijski račun 0600 0097 7538 266.
