Nadškofa Stres in Turnšek o dnevih osamosvajanja

Slovenija 24. 06. 2011, 15:00

Pred dnevom državnosti smo o tem, kako gledata na slovensko osamosvajanje, vprašali ljubljanskega in mariborskega nadškofa metropolita, Antona Stresa in Marjana Turnška. Nadškof Stres je začetek 90. let primerjal s pomladanskim cvetenjem, ko je v zraku pričakovanje, kako bo vse lepo. Po njegovem smo prehodili neverjetno pot, a smo zdaj na nižji točki, kot takrat. Nadškof Turnšek samostojno državo doživlja ko velik dar in veliko milost. Meni tudi, da lahko pri njenem pozitivnem razvoju pomaga vsak posameznik.

Nadškof Stres se spominja, da si Slovenci v začetku nismo drznili misliti, da bi šli v samostojno državo. Ko zdaj gleda na leta osamosvajanja, meni, da smo bili Slovenci v takšno izbiro pravzaprav porinjeni. "V začetku je šlo za boj za ohranitev stare jugoslovanske ustave, ki je republikam zagotavljala zelo veliko samostojnost." Nasprotno reakcijo je torej, tako nadškof Stres, sprožil načrt o spremembah ustave, po katerih bi se jugoslovansko državo spet centraliziralo, saj smo ugotovili, "da samostojnosti, ki smo jo že imeli, pod Miloševićem ne bomo mogli ohraniti."

Nadškof Stres je opozoril tudi na vlogo katoliške Cerkve v začetku 90. let prejšnjega stoletja. Poudaril je, da je odločitev o samostojnosti prepustila državljanom. "Naše stališče je bilo, da o tem glasujejo državljani sami. Podpirali smo pravico do samoodločbe in potem do spoštovanja odločitve," je dodal.

Kaj bi rekli naši narodni buditelji?

Eden od prelomnih trenutkov v dvajsetih letih je po njegovem vstop v Evropsko unijo, ko je slovenščina postala eden uradnih jezikov stare celine. "Kaj bi rekel Slomšek, kaj Prešeren, če bi to dočakala," se je vprašal. Tistim, ki so ujeli zgodovinski trenutek, je zato treba dati priznanje. A če smo se do zdaj počasi vzpenjali navzgor, smo danes obstali na mrtvi točki, kar je "posledica velikih žalostnih zgodb. Demokratizacija ni bila zastavljena tako radikalno, kot bi morala biti. Stari politiki so bili bolj spretni, bolj močni in bolj bogati, zato so lahko obvladovali stanje." Nadškof Stres ob tem sicer ne vidi nikakršnega razloga za zmanjševanje pomena osamosvojitve. Prepričan je, da je trenutna kriza ovinek na poti, in upa, da bo pripeljala do streznitve, da se bomo začeli zavedati, na koga se lahko zanesemo, katere so temeljne vrednote, ki jih moramo spoštovati, in katera smer je naša. "Naša je prav gotovo tista, ki je preverjena. To so te trajne krščanske vrednote, ki so nas ohranile do danes." Nadškof Stres se zaveda, da tudi slovenska Cerkev ni bila vselej dosledna, a dodaja, da gre za krepak opomin, da drugačne prihodnosti za nas ni.

Nadškof Turnšek: Samostojnost se nam je zgodila

Nadškof Turnšek ima na čas osamosvajanja prav posebne spomine. Leta 1991 je namreč ravno selil svoje stvari iz Rima, kjer je dalj časa študiral. Do vojne je prišlo, ko je šel po novo pošiljko, ker so meje zaprli, je moral v italijanski prestolnici ostati do 9. julija, o tem, kaj se dogaja, je izvedel iz medijev. "To je bil psihološko izredno težak položaj, saj smo videli le odseke tistega dogajanja, ki je bilo najhujše: raketiranje, letala, tanke. Nič drugega. Prvi vtis je bil, da je vsa Slovenija v ognju," nam je povedal. Spominja se tudi, da je tako sam kot še marsikateri Slovenec, ki je bil takrat v Rimu, skušal prek poznanstev poskrbeti, da bi se evropska in svetovna javnost čim bolj pravilno odzvali na takratno dogajanje. "Lahko še rečem, da mi je bilo žal, da nisem doma," je dodal. Po mnenju nadškofa Turnška si nihče ni predstavljal, da se lahko kar čez noč zgodi tako velika stvar, "seveda tako v negativnem kot tudi potem v pozitivnem smislu".

Naredimo vse, kar lahko, na vseh področjih …

Prizadevanja za razvoj domovine so, tako nadškof Turnšek, nekaj dobrega, a dodaja, da je tam, "kjer je na delu nekaj zelo dobrega, zelo Božjega, tudi nasprotovanje temu zelo močno." Naloga kristjanov je to prepoznati, na to ustrezno opozoriti in pomagati. "Ob 20-letnici se mi zdi, da je to poziv, da naredimo vse, kar moremo in zmoremo z molitvijo in osebnim angažiranjem na vseh področjih, tako političnem kot gospodarskem in drugih, da bi se položaj v Sloveniji izboljšal in umiril ter da bi se utiril v tok edinosti, ki ne izključuje različnosti," še vabi nadškof Turnšek.