Zaustavili smo naš korak pred Marijinem svetiščem
FOTO: Velika noč in romanje v Habsterdick
Slovenci po svetu | 10.05.2011, 07:23 Matjaž Merljak
Rojaki iz Lorene tradicionalno na 1. maj poromajo k brezjanski materi božji v Habsterdick na francosko-nemški meji. Letošnje romanje je sovpadalo z razglasitvijo papeža Janeza Pavla II. za blaženega.
Ljudje so prišli iz različnih krajev in okrog oltarja se nas je zbralo kar 262. K temu številu so lepo pripomogli romarji iz Stuttgarta, ki so prispeli z avtobusom in kombijem - vseh skupaj je bilo kar 57. Prisrčna hvala dr. Zvonetu Štrublju, ki jih je pripeljal in tudi tako lepo vodil somaševanje na ta dan.
Pri maši je sodeloval so sodelovali: mešani pevski zbor 'Češnje' iz Škofljice, zbor Jadran, cerkveni zbor Obzorje iz Stuttgarta in pevci slovenske katoliške misije iz Merlebacha. Prepevalo se je v vseh jezikih in tudi sobrat Zvone je s kitaro in lepim petjem prispeval k posebnemu vzdušju, kjer smo pozabili na čas in bili eno v duhu in resnici.
Pri homiliji je dr. Zvone vzel za izhodišče evangelij dneva o Kristusu in Tomažu: Kristus je odprl Tomažu vrata srca, pot do vere. Leta 1978 je Janez Pavel II. vzkliknil: „Odprite vrata Odrešeniku!“ Njegova moč je v geslu Totus Tuus. Posvetil se je Mariji leta 1996. Ob prvem obisku v Sloveniji je klečal pred brezjansko Marijo pomagaj. Višek njegovih potovanj so bili obiski Marijinih svetišč. Ne le Marija nas vodi k Jezusu, ampak tudi Kristus nas vodi k Mariji. Po operaciji januarja leta 2005 je papež Janez Pavel II. napisal na listek Mariji: „Še vedno sem ves tvoj!“ To je stavek, ki je šel v zgodovino. Poudaril je še misel: Človek je pot Cerkve. Ta osrednja misel Janeza Pavla II. ovrednoti poslanstvo Cerkve v današnjem času. Prinašal je svetlobo in luč vstalega Kristusa. Ob sklepu je dr. Štrubelj poudaril, da naj bo to tudi naše poslanstvo: kakor Tomažu naj odpre vrata naše duše za življenjsko izpoved.
Pri darovanju smo položili na oltar domači kruh in vrč vina, ki sta ju prinesla zakonca Oblak iz Stutgarta. Še posebno sem se razveselil njune navzočnosti, saj sta bila z nami v narodni noši že pred 28-imi leti na moji novi maši.
Pred zaključno pesmijo Marija skoz življenje je referent za migrante škofije Metz, kanonik mons. Joseph Muller dejal: „Ponovno ste se zbrali k češčenju brezjanske matere božje. Želite ohranjati ta srečanja, v katerih izražate v svojem jeziku in na svojski način vašo vero. Kot posebna skupnost ste enakopravni člani škofijske Cerkve. Dvojna pripadnost kliče po harmoničnem vzgibu obeh skupnosti. Ne istovetimo enotnosti z uniformiranostjo! ... Vse legitimne različice skupnosti morajo v škofijski Cerkvi najti svoj prostor. Le tako bo lahko slednja Cerkev z mnogimi 'obrazi'! Vedno sem poudarjal, da dokler obstoji specifična skupnost, mora slednja ohranjati voljo in si dati možnost za svoj obstoj! To navodilo tudi vam danes ponavljam“.
Sveta maša je trajala skoraj dve uri, sledilo je krajše družabno srečanje v spodnjih prostorih cerkve z vsemi pevci in osebnostmi ob kozarčku prijateljstva in spontani slovenski pesmi. Ob 12.30 smo do zadnjega kotička napolnili slovensko misijo v Merlebachu, kjer so jih že čakale dobrote.
V šestih prostorih vse tja do podstrešja se nas je zbralo 180 za skupno kosilo. Gospoda Marko Sajovec in Šinkovec sta poskrbela od pol pete ure zjutraj za peko šestih velikih svinjskih šunk na našem dvorišču. V kuhinji sta obe ekipi prostovoljnih kuharic - vseh je bilo osem - imeli skupno z osebjem postrežbe kar polne roke dela. Prisrčna zahvala vsem.
Ob pol štirih smo se zbrali v naši kapeli sv. Jožefa v Merlebachu in prisluhnili ob 20-letnici samostojnosti koncertoma cerkvenega pevskega zbora obzorje iz Stuttgarta, ki ga tako prisrčno vodi lituanka Ieva Sarja. Njihovemu nastopu pa je sledil še blesteči in izpiljeni nastop mešanega pevskega zbora Češnje iz Škofljice pod vodstvom izurjene Katarine Bambič. Povezovalna misel nas je velikokrat popeljala na tla naše domovine, ki letos obhaja svoj 20. rojstni dan. Predsednik pevskega zbora Jani Kupljenik je izročil lepo sliko na olju domačega avtorja, ki predstavlja goro Jalovec. Hvaležno bo krasila našo misijo in nas z vsakim pogledom pozivala v višave.
S petimi litanijami Matere božje in blagoslovom z Najsvetejšim pa smo ob premajhni kapeli zaključili to molitveno srečanje. Po kavi in pecivu pa je okrog 18. ure že bil čas slovesa tako za rojake iz Slovenije kakor Stutgarta. Vsak je odšel z vonjem gozdnih šmarnic, ki jim jih je izročil iz oltarja župnik v hvaležno nadaljevanje molitve in medsebojne povezanosti do domačega praga. Bogu hvala za tako vsestransko sončni dan!
Več fotografij ob koncu članka.
Velikonočni utrip iz Merlebacha in Francije
Obredi velikega tedna so v Freyming-Merlebachu potekali izključno v prostorih slovenske kapele sv. Jožefa. Prisotnost je bila srednja, a vzdušje je bilo prisrčno. Spovedovanje je bilo na voljo v Habsterdicku, v župnijski cerkvi Naše Gospe v Merlebachu, kakor tudi na misiji. Na veliki petek ob 3h popoldne so imeli čaščenje križa (nimajo namreč božjega groba) in brali so pasijon v francoskem jeziku.
Na veliko soboto je bil ob 3h popoldne blagoslov jedil. Časopis 'Le Républicain Lorrain' je prinesel tudi iz slovenske skupnosti barvno fotografijo blagoslova jedil na veliko soboto. Zajeten članek k fotografiji z razlago simbolike je prispevala gospa Kristina Hero. Med navzočimi verniki so bili tudi nekateri Francozi, ki so izrazili željo, da drugo leto tudi oni prinesejo spodobno košaro dobrot k blagoslovu. Obložena košara dobrot sicer ni bistvo velikonočnih praznikov, spada pa v naš kulturno-verski prostor. Ob 19. uri je bila velikonočna vigilija. Največ ljudi je bilo na velikonočno nedeljo. Polna kapela, lepo petje, trikratna aleluja je združila rojake.
Velikonočna bogoslužja so bila tudi v Parizu in Mericourtu. Z njimi je bil dolgoletni župnik med Slovenci na Dunaju, Toni Štekl. Na velikonočni ponedeljek so imeli rojaki iz Nice v Laghetu tradicionalno slovensko romanje.
Fotografije Jožeta Kamina
