Od petka do petka: 29. april - 6. maj 2011

Slovenija | 08.05.2011, 08:00 Matjaž Merljak

Blaženi papež Janez Pavel II. in Slovenci, minister Žekš prevzel posle na Službi za lokalno samoupravo, Zvonko Fišer namesto Barbare Brezigar, na Bledu srečanje PEN, naši hokejisti v Bratislavi - to je nekaj poudarkov tedenskega pregleda domačih dogodkov, ki ga je pripravil Tone Gorjup iz informativnega uredništva Radia Ognjišče.

Cerkev

Papež Janez Pavel II. je na nedeljo Božjega usmiljenja, 1. maja, 2011 dosegel čast oltarja. Komaj šest let po smrti ga je pred množico vernikov, ki so do zadnjega napolnili Trg Svetega Petra v Vatikanu in okoliške ulice, razglasil njegov naslednik papež Benedikt XVI. Za to priložnost se je v Rimu zbralo nekaj manj kot dva milijona vernikov, med njimi več avtobusov iz Slovenije, s katerimi je bil tudi predsednik Slovenske škofovske konference ljubljanski nadškof Anton Stres. Slovesnost beatifikacije so si mnogi ogledali tudi prek velikih platen, ki so jih postavili na večjih trgih italijanske prestolnice; med drugim sta ga prenašala tudi Televizija Slovenija in Radio Ognjišče. Že kmalu po začetku bogoslužja je tesen sodelavec in velik prijatelj pokojnega poljskega papeža Benedikt XVI. z ganjenostjo izrekel besede: „Na prošnjo našega brata kardinala Agostina Vallinija, našega generalnega vikarja za rimsko škofijo, mnogih drugih bratov v škofovstvu in številnih vernikov, potem ko smo pridobili mnenje kongregacije za zadeve svetnikov, z našo apostolsko oblastjo dovoljujemo, da se Božji služabnik Janez Pavel drugi odslej imenuje blaženi in se njegov praznik na krajih in v skladu s pravnimi določili, obhaja vsako leto 22. oktobra.“

Zatem so med navdušenim prepevanjem, vzklikanjem in ploskanjem na pročelju vatikanske bazilike odkrili podobo blaženega Janeza Pavla Velikega. Zbor je zapel še pesem, ki so jo navdihnile besede Karola Wojtyle, ko je leta 1978 prevzel papeško službo: „Odprite vrata Kristusu! Ne bojte se! Na stežaj odprite srca Gospodu, Kristusovi ljubezni.“ Gospodinja pokojnega papeža in francoska redovnica, ki je čudežno ozdravela na priprošnjo Janeza Pavla II. sta k oltarju prinesli relikvijo novega blaženega - stekleničko krvi. Tako je papež, ki je kar dvakrat obiskal Slovenijo in ob tej priložnosti škofa Slomška razglasil za blaženega, tudi sam v njegovi družbi. Krsta s posmrtnimi ostanki pokojnega papeža je bila nekaj časa po slovesnosti izpostavljena pred glavnim oltarjem Petrove bazilike, zatem pa so jo položili pod oltar v kapeli svetega Sebastjana, in sicer v bližini znanega Michelangelovega kipa Pietá.

Vesoljna Cerkev se je že dalj časa pripravljala na beatifikacijo Janeza Pavla II. Neposreden uvod vanjo je bilo molitveno bdenje na antičnem stadionu Circo Massimo v Rimu na predvečer beatifikacije Janeza Pavla II. Sočasno s tem so jezuiti v sodelovanju Radiem Ognjišče pripravili pri Svetem Jožefu v Ljubljani slovesno bdenje z molitvijo, petjem, obujanjem spominov na papeževa pastoralna obiska v Sloveniji in sveto mašo, ki jo je daroval škof Anton Jamnik. Pater Silvo Šinkovec se je ob koncu slovesnosti spomnil tudi drugih molitvenih srečanj, ki so ta večer potekla po Sloveniji in pri tem dodal še tole: „Izraz hvaležnosti za vse, kar je Janez Pavel II. storil za našo domovino, je pravzaprav izrekla celotna Slovenija. Zelo se je zavzel, ko je Slovenija klicala k samostojnosti, in ko je ustvarila samostojno državo. Vatikan je bil prvi, ki je potrdil samostojno Slovenijo, kar je redek dogodek v zgodovini Cerkve. To je Janez Pavel II. osebno naredil iz svojega naklonjenega odnosa do našega naroda, do naše dežele.“

Zaupanje v blaženega Janeza Pavla II. se je že pred njegovo beatifikacijo utrdilo tudi v Sloveniji, zdaj se bo priprošnja v njegovo pomoč še okrepila. Tako so se naprimer vaščani Skorbe v občini Hajdina odločili, da bodo vaško kapelo, ki jo bodo začeli graditi v sklopu vaško-duhovnega središča, poimenovali po Janezu Pavlu II. Prepričani so namreč, da je poljski papež največja osebnost našega časa in tipičen primer, kako se duhovnost in tradicija ohranjata tudi v sodobnem, od materije poblaznelem svetu.

Politika

Minister za Slovence po svetu Boštjan Žekš je minuli torek od nekdanje ministrice Duše Trobec Bučan tudi uradno prevzel posle na službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Resor bo vodil le začasno. Pri tem se je zavzel za nemoteno in učinkovito delo te službe in okrepitev njenega ugleda, saj nedavni zapleti v njej otežujejo črpanje evropskih sredstev iz Bruslja.

Duši Trobec Bučan, ki je na ministrsko mesto prišla 11. januarja letos s podporo stranke DeSUS, je mandat uradno prenehal 21. aprila, ko se je z njenim odstopom seznanil državni zbor. Za odstop se je odločila, ker je ocenila, da pri svojem delu ne uživa podpore. Med vzroki zanj naj bi bile nepravilnosti pri črpanju evropskega denarja v Pomurju in pritiskih ki so sledili, ko so se nepravilnosti odkrile tudi v primeru stadiona Stožice. Odstop je bil nato med povodi za odločitev izvršnega odbora DeSUS za odhod iz koalicije, kar je povzročilo novo vladno krizo. Premier Borut Pahor je po njenem odstopu začasno vodenje te vladne službe zaupal ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjanu Žekšu. Sicer pa naj bi ta resor vodil kar državni sekretar. Težave je nastala, ker je z ministrico odstopil tudi dosedanji sekretar Damijan Pavlin. Žekš se je s sodelavci službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko srečal že prejšnji teden. Po delnem pregledu stanja je presodil, da bi morali vodilnim uslužbencem povečati pooblastila, "da bi le-ti lahko bolj neodvisno delovali in opravljali svoje tekoče delo". Ključni področji tega dela pa sta po njegovem mnenju črpanje evropskih sredstev in ureditev delovanja računalniškega sistema za to področje.

Državni zbor je sredi tedna Zvonka Fišerja s 47 glasovi za in 28 proti imenoval za novega generalnega državnega tožilca. Nasledil je Barbaro Brezigar, ki ji 4. maja iztekel šestletni mandat. Na Fišerjevo imenovanje mečejo senco predvsem njegova dejanja v preteklosti. Med drugim je znan je po preganjanju duhovnikov v letu 1977 zaradi postavitve križa ob breznu pobitim med drugo svetovno vojno nad Cerknim.

Brezigarjeva je državno tožilstvo vodila od maja 2005. Lahko bi kandidirala še za en mandat, vendar pa po zamenjavi vade nima podpore politike. Prejšnji pravosodni minister Lovro Šturm se v njeno delo ni vtikal. Pri sedanjem ministru Alešu Zalarju pa je doživela marsikaj. O tem je Barbara Brezigar dejala le: „Pričakovali bi podporo seveda tudi s strani politike, s strani oblasti. Moram pa reči, da tega občutka v zadnjih letih ni bilo. „

Barbara Brezigar je ostala na položaju, ker so jo večinsko podpirali tožilci, navidezno pa tudi premier Borut Pahor.

Minuli petek se je začela kampanja pred referendumom, na katerem bomo volivci 5. junija odločali o kar treh zakonih, in sicer o zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter o arhivih. Za sodelovanje v kampanji je potrebna prijava, vlada pa bo za prepričevanje namenila 200 tisoč evrov. Kot kaže, bo vlada največ pozornosti namenila pokojninski reformi. Ta prinaša nove, zaostrene pogoje upokojevanja. Nasprotniki medtem opozarjajo, da nov zakon ni usklajen z realnimi potrebami in stanjem delavcev.

Vlada je že pripravila osnutek interventnega zakona, ki ga bo poslala v državni zbor, če bo pokojninska reforma na prihajajočem referendumu v začetku prihodnjega meseca zavrnjena. Vsebina še ni znana, predvideva pa varčevanje pri plačah, pokojninah in socialnih pomočeh. Nato je že večkrat opozoril tudi minister za delo Ivan Svetlik. Že zdaj pa je jasno, da bo morala vlada ne glede na izid referenduma znova popravljati proračun za letošnje leto, saj je v prvih treh mesecih povečala primanjkljaj za 300 milijonov.

Kultura

Na Bledu je v drugi polovici tedna potekalo 43. mednarodno srečanje pisateljev, ki so si za letošnjo osrednjo temo izbrali raznovrstnost književnosti. Poseben gost srečanja je bil na Poljskem rojeni judovski pisatelj Marek Halter; ob blejskem srečanju je izšel tudi slovenski prevod njegovega romana Marija. Njemu je bil posvečen tudi literarni večer na Ljubljanskem gradu.

Na 9. mednarodnem zborovskem tekmovanju v Benetkah, ki se je končalo 1. maja, je Zbor Sv. Nikolaja Litija pod dirigentskim vodstvom Helene Fojkar Zupančič dosegel izjemen uspeh. Med štiriindvajsetimi zbori iz Evrope, Azije, Južne Amerike in Afrike je prejel veliko nagrado beneškega festivala in tekmovanja – Grand prix »Venezia in Musica«. Poleg zmag v kategoriji duhovne glasbe in kategoriji mešanih zborov z obvezno skladbo je prejel še posebno nagrado za najboljšo izvedbo obvezne skladbe Ave Maria, irskega skladatelja Colina Mawbya.

Sredi minulega tedna je po hudi bolezni umrl pesnik, literarni kritik in kulturni delavec Ivan Mermolja - Iče, ki je s svojim delom pustil pečat predvsem na Vipavskem. Kot slovenist se je zaposlil v Lavričevi knjižnici Ajdovščina; nekaj časa je vodil tudi tamkajšnji Zavod za kulturo. Pisal je tudi pesmi, ki jih je pred nekaj leti zbral v pesniški zbirki Kresnikovanja.

Šport

V Bratislavi poteka svetovno hokejsko prvenstvo elitne skupine. Slovenska hokejska reprezentanca je v tretjem nastopu predtekmovalne skupine A doživela tretji poraz. Potem, ko je zgubila proti Slovaški in Rusiji, jo je po kazenskih strelih premagala s 3:2 premagala Nemčija. Slovenija je v svoji skupini osvojila zadnje mesto in svetovno prvenstvo nadaljuje v skupini za obstanek. V njej so še reprezentance Latvije, Belorusije in Avstrije. Slovenija je najprej igrala z Latvijo in jo premagala s 5:2.

Slovenski judoist Rok Drakšič je kvalifikacijski ciklus za olimpijske igre v Londonu 2012 začel z zmago. V Bakuju je v finalu kategorije do 66 kg je premagal Španca Sugoija Uriarteja.