Marina Cernetic, Rudi Bartoloth, Sandro Quaglia na predstvitvi Mi smo tu(rizem)
Mi smo tu(rizem)
| 06.05.2011, 15:58 Matjaž Merljak
Rojaki iz videmske pokrajine so v četrtek, 5. maja 2011, v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani predstavili turistično ponudbo. V krajih Kanalske doline, Rezije, Terskih in Nadiških dolin, ki so sicer v Italiji, je še vedno čutiti slovenski utrip in ljudje tam še vedno govorijo slovensko. Ker so krajih gospodarsko zapostavljeni, ljudje prihodnost vidijo v turizmu. Celovito ponudbo tako za skupine kot za posameznike so združili v projekt Mi smo tu(rizem).
Rudi Bartaloth iz Slovenskega kulturnega središča Planika v Kanalski dolini je delal: „Turizem je izrednega pomena za razvoj področja, kjer živimo, za ohranitev slovenskega jezika, narečja in morda tudi za ekonomski in gospodarski razvoj ... „ Dodal je še: „Mi bi želeli, da skupine in posamezniki, ki pridejo v naše doline, da se obrnejo na ljudi in ustanove, ki poznajo okolje in da preživite nekaj časa ... Mi ne potrebujemo in želimo skupin, ki pridejo za četrt ure in v tistem času iščejo še stranišče. Želimo, da skupine, ki prijahajo v doline, kjer živijo Slovenci, spoznajo naše delo, življenje in da naši ljudje tudi nekaj povedo o teritoriju.“
Sandro Quaglia [kválja] iz Kulturnega društva Muzej rezijanskih Ljudih je poudaril: „Zanimivo je, ko imajo ljudje stike z domačini, ker samo tako tudi naši ljudje, ki ne znajo slovenski knjižni jezik, lahko govorijo knjižni jezik. V Reziji največ govorimo narečje, uradni jezik pa je italijanski. Edina možnost za govoriti knjižni jezik je, ko prihajajo skupine ali posamezniki in govorijo slovensko - tako pomagajo ohraniti kulturo in jezik.“
Tudi druga narečja so slovenskega izvora - kanalsko, ziljsko ... Sicer pa se slovenščina ne sliši v šolah, razen v Špetru. Marina Cernetic [černétič] z Inštituta za slovensko kulturo iz Špetra: „Slovenskih šol nismo imeli do leta 1984, ko smo ustanovili prvo dvojezično zasebno šolo v Nediških dolinah in danes smo zelo ponosni na njo, ker je v njej več kot 200 otrok od vrtca do nižje srednje šole ... To učiteljišče je začelo veliko vplivati na naš jezik, ker ljudje so začeli zgubljati svoje korenine.“
Rojaki v Videmski pokrajini se trudijo ohranjati svoje korenine, tudi kulturo in tradicijo, saj zgodovina ni bila lahka s tem delom slovenskega narodnega ozemlja. Marina Cernetic je še dejala: „Pomoč Slovenije je potrebna, danes iščemo skupno pot iz razmer naših dolin, kjer vasi umirajo, kjer ni ekonomskega razvoja, ni bilo nikdar predvidenega, iščemo s turističnimi pobudami ovrednotiti, kar imamo.“
Kot je še povedal Rudi Bartaloth, so se rojaki od Kanalske doline do Nadiških dolin povezali v koordinacijo, ki bo koordinirala turistično dejavnost v Videmski pokrajini. Ustanovljena bo v naslednjih tednih.