Bo znanje šolarjev bolj poglobljeno?

Slovenija | 30.05.2011, 15:49 Izidor Šček

V prihodnjem šolskem letu bodo osnovne šole dobile posodobljene učne načrte. Zavod za šolstvo učitelje te dni seznanja z novostmi. Novi učni načrti natančno določajo standarde znanja, obvezne in izbirne vsebine, ponujajo tudi bolj fleksibilen urnik. Učenci prenove učnih načrtov ne bodo občutili neposredno, le njihovo znanje bo - pravijo strokovnjaki - ki vodijo posodabljanje, bolj poglobljeno.

Osmišljanje učnih vsebin

„Učni načrti bodo imeli enotno strukturo,“ je povedala dr. Fani Nolimal, vodja oddelka za osnovno šolstvo. Vsi imajo pet temeljnih poglavij. Pri predmetih, ki so prisotni v vseh devetih letih, so cilje prikazali po obdobjih, torej po triletjih, znotraj obdobij pa so zgolj nakazani. Učni načrti za posamezne predmete se spreminjajo različno. Dr. Amalija Žakelj z Zavoda RS za šolstvo pravi, da jim je skupno predvsem posodabljanje glede na razvoj matičnih strok. Tako matematika kot jeziki, naravoslovje, družboslovje, so opremljeni z novimi spoznanji iz stroke. To bo prineslo bolj poglobljeno znanje posameznega predmeta in povezovanje med predmeti, pogoj za to pa je poznavanje osnovnih pojmov in temeljno znanje. "Pomemben segment je tudi osmišljanje vsebin. To je pogoj, ki učenca motivira, da o vsebini razmišlja," je poudarila dr. Nolimal. Med načela posodobljenih učnih načrtov spadajo avtonomija, odgovornost in samoregulacija šole in učitelja, fleksibilnost, odprtost in izbirnost, celostni pristop in interdisciplinarno povezovanje. Z izbirnostjo so po mnenju dr. Nolimalove opredelili obvezne in izbirne cilje in vsebine ter s tem učiteljem omogočili udejanjanje diferenciacije vzgojno-izobraževalnega dela med poukom.

Bo pouk manj obremenjujoč?

Po napovedih šolskih oblasti in splošnih pričakovanjih bi prenova učnih načrtov morala voditi v pouk, ki bo razbremenjen nepotrebne faktografije (podatkov) in več časa za utrjevanje temeljne snovi pri posameznih predmetih.

„Načrtovane spremembe učnih načrtov so bolj kvalitativne kot kvantitativne in bolj kot vsebino zadevajo učni proces,“ razlagajo na Zavodu za šolstvo. Pomočnik direktorja Vlado Milekšič zato opozarja, da „je oznaka razbremenjenosti, o kateri se je veliko slišalo, lahko zavajajoča.“

Pouk, ki od učenca ne zahteva toliko pomnjenja, zato pa več mišljenja in povezovanja, je v resnici zahtevnejši. "Toda le po tej poti bomo dosegli, da bodo naši učenci zapolnili vrzeli, ki jih opažamo pri nacionalnih merjenjih znanja in mednarodnih primerjavah," še meni dr. Nolimal.

Fleksibilen predmetnik v praksi

Fleksibilen predmetnik pomeni, da učenci lahko pol leta poslušajo zgodovino, pol leta pa geografijo, a število ur tega predmeta ostaja enako. Trajno znanje je enako ali pa celo bolj kakovostno. Več kot polovica osnovnih šol v Sloveniji že pet let uporablja fleksibilen predmetnik. Ta omogoča učinkovite didaktične strategije, ki pripomorejo k bolj dejavni vlogi učenca pri pouku, več je povezovanja med predmeti, ti pa se lahko poučujejo tudi bolj strnjeno in neenakomerno skozi vse šolsko leto. Čeprav fleksibilen predmetnik od učiteljev zahteva mnogo več truda in drugačno organizacijo pouka, saj je več je projektnega, terenskega dela, sodelovalnega učenja, prinaša po besedah dr. Nolimalove velike uspehe. Z njim so zadovoljni tudi starši učencev, ki pravijo, da se na klasičen predmetnik ne bi želeli več vrniti. Fleksibilen predmetnik najpogosteje izvajajo šole iz mariborskega območja, Slovenj Gradca, Nove Gorice in Kopra, najredkeje ga po podatkih zavoda za šolstvo uporabljajo na območju Ljubljane in Celja.

Posodobljeni učni načrti so nastali že leta 2008. Pred iztekom mandata prejšnje vlade jih je strokovni svet za splošno izobraževanje potrdil, a jih naslednje šolsko leto tedaj novi minister za šolstvo Igor Lukšič ni dovolil uvesti v šole, ker niso vsebovali standardov znanja, kot predvideva zakon o osnovni šoli. Po ministrovem naročilu je učne načrte pregledala strokovna skupina pod vodstvom dr. Janeza Justina.

Zdaj imajo enotnejšo strukturo, vsebujejo obvezne in izbirne vsebine ter standarde znanja. Na zavodu za šolstvo pa kot pomembno novost poudarjajo nova didaktična priporočila, s katerimi želijo posodobiti proces poučevanja.