Od petka do petka: 8. - 15. april 2011

Slovenija | 17.04.2011, 07:28 Matjaž Merljak

Medtem ko smo se na valovih radia Ognjišče z misijonskimi pogovori pripravljali na veliko noč, je na referendumu padel zakon o malem delu. Razpisan je referendum o preprečevanju dela na črno, podpisi za razpis referenduma o pokojninski reformi pa so na poti v državni zbor. V Mariboru v teh dneh slavijo knjigo, Jeseničani pa se veselijo naslova državnih hokejskih prvakov. To je nekaj poudarkov pregleda domačih domačih dogodkov minulega tedna, ki ga je pripravila Ana Ovsenik iz Informativnega uredništva Radia Ognjišče.

Cerkev

V tednu med tiho in cvetno nedeljo smo se na radiu Ognjišče z misijonom pripravljali na velikonočno vstajenje božjega sina. Šesti radijski misijon pod naslovom Spreobrni se in veruj evangeliju! so vodili duhovniki in laiki iz gibanja Neokatehumenata. V misijonskih pogovorih so razmišljali o vstajenju in življenju, stvarjenju sveta in človeka, naši skupni poti, božji poklicanosti, božji ljubezni, spreobrnjenju in verovanju ter o življenju po smrti.

V pogovorih je vsak dan sodeloval tudi upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran, ob sklepu pa je povedal, da je misijonsko poslanstvo zelo pomembna naloga, ki jo opravlja Radio Ognjišče. „Da nagovori po eni strani vse vernike, po drugi pa tudi tiste, ki zgolj naključno prisluhnejo radiu,“ je dejal nadškof.

Vsi posnetki pogovorov in tudi povzetki pogovorov so na voljo spletni strani radio.ognjisce.si. 

Politika

Referendumska sezona je odprta. V nedeljo smo volilni upravičenci odločno – proti je bilo 80 odstotkov od 34 odstotkov udeleženih – zavrnili zakon o malem delu. Razočaranje na vladni strani je precejšnje. Zlasti ob dejstvu, da ta jasen NE pomeni tudi za vlado v celoti. Takšnega mnenja je celo premier Borut Pahor. „Prav gotovo so glasovali ne samo za ta zakon, ampak so se izrekli tudi o vladi. O tem ni nobenega dvoma.“ In če že drugje ne, se opozicija vsaj v tem strinja s predsednikom vlade. Podpredsednik SDS Zvonko Černač. „Volivci so vladi Boruta Pahorja pokazali rdeč karton.“ A kljub več pozivom k odstopu vlade ali vsaj ministra za delo Ivana Svetlika, čigar zakon je padel, to ni predvideno. In čeprav mnogi analitiki menijo, da bo Pahorjeva vlada do sredine prihodnjega leta težko izpeljala še kako reformo. A Pahor napoveduje prav to. Prva naloga je, prepričati volivce v nujnost pokojninske reforme. Tudi ta bo šla namreč na referendumsko preizkušnjo. Potem ko je ustavno sodišče dalo zeleno luč, da o tej lahko odloča ljudstvo, bo združena fronta sedmih sindikalnih central v četrtek državnemu zboru predala 42 tisoč podpisov za razpise referenduma. Do takrat bi sicer strani sicer teoretično še lahko sprejeli kompromis, a prvi svobodni sindikalist Dušan Semolič pravi, da je vlada čas za pogajanja s sindikati že zapravila, saj manevrskega prostora ni več. Volišča po državi bodo sicer svoja vrata spet odprla že 5. junija, ko se bomo izrekali o zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Ta med drugim omejuje sosedsko pomoč, kar pa po mnenju poslank in poslancev SDS in SNS tepta slovensko kulturo. Na njuno zahtevo je tako parlament razpisal referendum.

Ob inflaciji referendumov se med ljudmi zbuja vprašanje, ali moramo res o vsem odločati sami. Tega se počasi zavedajo že v parlamentu, vsaj Jakob Presečnik SLS. „Ni se mogoče čuditi tako nizki javnomnenjski podpori parlamenta in vladi, če zakone kar po tekočem traku dajemo na referendum. Upravičeno se volivci sprašujejo zakaj rabimo Vlado in parlament, če morajo o vse več zakonih odločati na referendumih.“

Referendumsko odločanje je sicer res ustavna pravica, a predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič opozarja, da je tudi pravice treba uporabljati premišljeno in upravičeno. „Vsaka pravica se lahko zlorabi, in če se neka pravica zlorablja, potem to ni več pravica.“ Dodaja še, da ni dobro, da ustavno sodišče posega v zakonodajno vejo oblasti in odloča, kateri referendum da in kateri ne.

A referendum je za mnoge socialne partnerje po neuspešnem dialogu z vlado rešilna bilka. K nekoliko drugačni se zatekajo obrtniki in podjetniki, ki vlado že dlje časa opozarjajo na svojo stisko. Pred mesecem dni so že izvajali državljansko nepokorščino in jo po prvih ukrepih s strani države prekinili. Vlada je sodeč po izjavah obeh strani izpolnila že precej zahtev Obrtno-podjetniške zbornice, vseh pa po besedah gospodarske ministrice Darje Radić verjetno ne bo mogla. A za zbornico je odprava finančne nediscipline, sive ekonomije, administrativnih ovir ter spodbujanje konkurenčnosti malega podjetništva in spodbudnega davčnega okolja ključno. Zbornica je vladi dala mesec dni in če zahtev ne bo izpolnila, vsaj če ne bo sprejet zakon o cestnem prometu, obrtniki in podjetniki napovedujejo cestno zaporo po vsej državi.

Krmilo državnega tožilstva bi lahko iz rok Barbare Brezigar prevzel Zvonko Fišer, znan po preganjanju treh ljudi, od tega dveh duhovnikov, zaradi postavitve križa ob breznu pobitim med drugo svetovno vojno nad Cerknim. To in še nekatera druga njegova sporna dejanja v preteklosti pa mečejo močno senco na njegovo kandidaturo. „Glede na to, da je sodeloval v postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine, v SDS menimo, da ni primeren kandidat za generalnega državnega tožilca,“ pojasnjuje Eva Irgl. „Postopek je bil napaka z vidika tega, kar danes vem in kar danes znam, v bistvu bi bilo bolje, da ga nikoli ne bi bilo,“ se danes kesa Fišer, a pred 33 leti je bil njegov tožilski pregon kot lov na čarovnice, pravi nekdanji župnik v Novi Gorici Gašper Rudolf. „Gospod Fišer je s preveliko vnemo v spoštovanju do ljudi in pokojnih preganjal naša kolega in jim je tudi dejansko v svoji obtožbi podtaknil stvari, ki nimajo nobene zveze s pieteto postavljanja križa in blagoslova.“ Fišerjevo kandidaturo za generalnega državnega tožilca je že podprla mandatno-volilna komisija, mora pa še skozi sito državnega zbora.

O razdvajajočih zgodovinskih dogodkih minuli teden niso govorili le na mandatno-volilni komisij, temveč tudi v veliki dvorani državnega zobra. Spet o arhivih. Po zadnjih obtožbah na račun prvaka SDS in nekdanjega obrambnega ministra Janeza Janše, da je v aferi z orožjem prejemal podkupnine, so v SDS predlagali takojšen umik oznake zaupnosti z dokumentov, ki bi zadevo razjasnili. A tudi tokrat je prevladala volja koalicije – za to se bo pripravil poseben zakon, s čimer se bo zadeva zavlekla.

Kot jara kača se še naprej vleče zadeva Patria. Vlada je tokrat stisnila rep med noge in očitno upoštevala napoved obrambne ministrice Ljubice Jelušič, da nakup osemoklepnikov lahko s tožbenimi postopki nenadzorovano naraste na milijardo evrov. Kljub napovedi se namreč vlada ni odločila za tožbo o ničnosti pogodbe s Patrio. Ugotovila je, da s tožbo ne bi ničesar pridobila, saj bi morala v celoti izpolnjevati pogodbene obveznosti. Le ob pravnomočni sodbi, v kateri bi dokazali korupcijo, bi ta postala nična.

Šport

Večni derbi za naslov državnih prvakov med hokejisti Tilie Olimpije in Acroni Jesenic se je letos končal presenetljivo hitro. Za osvojeni naslov mora ekipa drugo nadigrati štirikrat, kar je Jeseničanom tokrat uspelo že v prvih štirih tekmah. Jeseniški hokejist Rok Tičar: „Smo zmagali 4:0. nisem si milil, da bo tako, ampak po drugi strani vse tekme so bile zelo tesne, z enim ali dvema goloma razlike. Res vsa čast mojim fantom.“

Za Jeseničane je to 32. naslov državnih prvakov, 9. v samostojni Sloveniji in že četrti zapored.

Vse bolj se zdi, da se zlati časi slovenske gimnastike poslavljajo. Eden vidnejših znakov je bilo zadnje evropsko prvenstvo v Berlinu, ki je prvo po 13 letih, s katerega so se slovenski telovadci vrnili brez odličij. V teh letih sta za uspehe večinoma skrbela Mitja Petkovšek in Aljaž Pegan, ki sta svetovni fenomen, saj sta se v tako slabih vadbenih pogojih prebila in obdržala svetovnem vrhu. Vendar sta oba že "v letih" in nazadnje sta oba na isti tekmi nastopila na evropskem prvenstvu 2008 v Lozani. Tokrat je v Berlinu tekmoval le Petkovšek, ki pa je na bradlji že pri prvem elementu naredil veliko napako. „V nedogled ne moreš zmagovati in dobivati kolajn. Ampak tokrat ne gre za leta, počutil sem se super. Sem bil tudi prvi favorit, enkratno odtelovadil v kvalifikacijah. Ni to še posledica, da sem v zatonu in da ne morem več zmagati.“
Tokrat se ni izšlo niti Saši Bertonclju, ki se je slovenskima asoma v vrhu pridružil lani. Skupno je trojica na prvenstvih stare celine osvojila kar 14 kolajn, od tega šest zlatih.

Kultura

Dobitnik šeste Dnevnikove fabule je Lado Kralj s svojim prvencem Kosec koso brusi. Žirijo je prepričal s svežim slogom in izbrušenim jezikom. „To je super, krasna stvar in sem je zelo vesel. To je krasna vzpodbuda, seveda pa ne smeš delati samo za nagrado, to je zgolj češnja na torti. Delaš za nekaj drugega, v mojem primeru, da dajem neka pričevanja, ki se sicer lahko zgubijo.“ Lado Kralj se je v finalno četverico za Dnevnikovo fabulo uvrstil s prvencem Kosec koso brusi. V zbirki se avtor potepa od svinčenih sedemdesetih let do danes, zgodbe pa združuje isti tip ambicioznega, voluntarističnega junaka, ki je za lasten uspeh sposoben storiti marsikaj in ga pogosto ustavi samo vdor fantastičnega ter grozljivega, ki ga Kralj doživlja v ravno pravih začimbnih mešanicah. Bralce njegove zgodbe zapelje pripoved, ki kar vre na dan, hkrati pa njegovo pisanje nosi močan gledališki pečat. Avtor je prejel nagrado 4.000 evrov.

V Mariboru teh dneh potekajo 14. slovenski dnevi knjige, s čimer organizatorji želijo promovirati branje, pa tudi avtorje, knjige in literaturo. Kot je povedala koordinatorka programa Petra Kolmančič, je osrednja tema letošnjega festivala literatura in glasba. „Z njo je povezan izbor gostujočih avtorjev in osrednjega gosta. Poleg dogodkov, ki so povezani z osrednjo temo, pripravljamo še ogromno spremljevalnih vsebin. Pri tem knjigo in literaturo povezujemo z ostalimi umetniškimi področji, gledališko in likovno umetnostjo, intermedijskimi umetnostmi ter modo, literaturo in oblikovanjem.“ Do sobote, ko je svetovni dan knjige, se bo Mariboru zvrstilo približno 70 dogodkov.