Od petka do petka: 1. - 8. april 2011

Cerkev na Slovenskem | 10.04.2011, 08:13 Matjaž Merljak

V Cerkvi na Slovenskem smo se spomnili pete obletnice ustanovitve novih škofij. Začenja se že 6. radijski misijon. Danes referendum o malem delu, v kratkem nas čaka odločanje o pokojninski reformi, verjeten je tudi referendum o delu na črno. Bo v Beli krajini razneslo socialno bombo in kako se problema brezposelnosti loteva vlada? Z resolucijo o knjigi se je končal svetovni vrh knjige, ki ga je gostila Ljubljana. To je nekaj poudarkov tokratnega pregleda domačih dogodkov Od petka do petka, ki ga je pripravila Helena Škrlec iz informativnega uredništva Radia Ognjišče.

Cerkev

Cerkev na Slovenskem je pred dobrimi petimi leti dobila novo upravno podobo. Papež Benedikt XVI. je namreč 7. aprila 2006 ustanovil tri nove škofije: celjsko, murskosoboško in novomeško. Ob tem je imenoval tudi tri nove škofe ordinarije. Mariborska škofija je z razdelitvijo postala nadškofija in metropolija.

Pet let po spremembah, za katere se je odločil sveti oče, se je nova „cerkvena“ ureditev utrdila, v glavnem so jo sprejeli tudi verniki in duhovniki. Drugače je s škofi ordinariji. Na svojem mestu je ostal le novomeški škof Andrej Glavan, ki je lani dočakal prvega blaženega. „Bogu hvala! odmeva v naših srcih, ko smo zvedeli, da je bila od papeža odobrena beatifikacija mučenca Lojzeta Grozdeta,“ je dejal.

Celjsko škofijo je kot prvi ordinarij vodil zdajšnji ljubljanski nadškof Anton Stres, ki je ob obletnici za naš radio dejal: „Zavedali smo se, da je to zgodovinski trenutek, predvsem za tiste kraje in tista mesta, ki so postala škofijski sedeži. To je bilo tako spomladansko razpoloženje.“ Po odhodu nadškofa Stresa v prestolnico je celjsko škofijo prevzel škof Stanislav Lipovšek.

Tudi murskosoboška škofija je v petih letih zamenjala dva ordinarija. Zdaj jo vodi škof Peter Štumpf. Prvi ordinarij je bil zdajšnji mariborski nadškof Marijan Turnšek. Zakaj je bila po njegovem ustanovitev novih škofij tako pomembna? „S pastoralnega vidika so nove škofije prinesle marsikaj pozitivnega. Predvsem mislim, da je večja možnost neposrednega dialoga med škofom in duhovniki ter škofom in verniki. To daje novo možnost živosti škofije in olajša iskanje skupnih poti in ciljev,“ je odgovoril.

V vseh treh škofijah so se pete obletnice v minulih dneh spomnili s slovesnimi svetimi mašami.

S sveto mašo v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani se je medtem dopoldne začel 6. misijon na radiu Ognjišče. Tokrat ga bodo vodili upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran ter duhovniki in laiki iz neokatehumenske skupnosti. Naslov tokratnega radijskega misijona je: „Spreobrni se in veruj evangeliju!“ Glavni in odgovorni urednik našega radia, msgr. Franci Trstenjak, pravi, da je to „za nas katoličane najpomembnejše: Da svoje življenje spet prevetrimo, ga prezračimo, se res spreobrnemo in še močneje verujemo evangeliju, predvsem pa, da zaupamo, da so te besede resnica, življenje, pot“. Sklep misijona bo v soboto v župnijski cerkvi v Dolnjem Logatcu. Sveto mašo bo daroval nadškof Uran.

Domače politično in družbeno dogajanje

Dočakali smo prvi letošnji referendum. Volivci danes odločamo o zakonu o malem delu. Do 19. ure velja volilni molk, nato bodo znani prvi neuradni izidi. V občinah Mirna, Trebnje in Moravče so hkrati z referendumom pripravili še lokalne volitve.

Povejmo, da je referendum o malem delu 15. referendum v zgodovini samostojne Slovenije. Prav gotovo ne bo zadnji. To pomlad nas namreč zelo verjetno čaka še odločanje o pokojninski reformi. Ker državni svet ni izglasoval veta na zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, so poslanci SDS-a in SNS-a sredi tedna vložili zahtevo za razpis referenduma tudi o tem vprašanju. Zakonu očitajo predvsem nedopustno omejevanje sosedske pomoči in to, da ne odpravlja vzrokov za delo na črno. „Če želimo reševati problematiko dela na črno, moramo pristopiti k reševanju problema pri izvoru. Imamo velikanske probleme. Na eni strani je 130 tisoč brezposelnih, potem imamo upokojence z zelo nizkimi pokojninami in zaposlene v realnem sektorju z zelo nizkimi plačami,“ pojasnjuje poslanec največje opozicijske stranke Marijan Pojbič.

Da bo zagotavljanje dela morala postati prednostna naloga države, priča žalostna zgodba iz Bele krajine. Potem ko je črnomaljski Secop napovedal, da bo del svoje proizvodnje preselil na Slovaško, naj bi v letu dni na cesti ostalo približno 700 ljudi. Jugovzhodnemu delu Slovenije za Gorjanci tako grozi socialna bomba. Predstavniki vlade so z vodstvom podjetja in predstavniki občine že iskali možnosti za ohranitev delovnih mest v tej regiji. Premier Borut Pahor in ministri so medtem na redni seji sprejeli sedem ukrepov za spodbujanje konkurenčnosti Pokolpja. Ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Duša Trobec Bučan je pojasnila, da gre za poplačilo prispevkov za socialno zavarovanje, davčne olajšave za zaposlovanje in vlaganje na tem območju, spodbude za trajnostni razvoj podeželja in garancije za subvencijo obrestne mere za najemanje posojil podjetij. Najpomembnejša ukrepa sta: „Obnova prometne infrastrukture, gre za tretjo razvojno os, obnovo regionalne ceste in železniške povezave, ki bo stala 254 milijonov evrov, in izboljšanje elektroenergetske infrastrukture v višini 7 milijonov evrov.“

Pahor je povedal, da je ministrstvu za delo naročil, naj za Črnomaljce, ki jim grozi odpuščanje, sproži vse instrumente socialne pomoči. A kot je dodal, si vlada želi, da bi lastnika podjetja prepričala, naj še nekaj let ostane v Sloveniji. Po njegovem bi lahko v tem času v Belo krajino pritegnili vlagatelje ter prezaposlili in preizobrazili delavce. „Vsekakor bi rad zagotovil, da bi temu problemu v tem trenutku posvetili absolutno urgentno pozornost, ker gre za podoben problem, kot je bila Mura. Gre za podjetje, ki zaposluje nizko kvalificirano delovno silo, ki je težko prezaposljiva, ta trenutek ni drugih vzporednih investicij, stopnja brezposelnosti je zelo velika in malodušje ljudi je precejšnje,“ je med drugim dejal. Rešitev za Črnomelj naj bi poskušali poiskati še ta konec tedna, tako da jo bo vlada lahko obravnavala na jutrišnji izredni seji.

Da se bodo morali premier in ministri resnično soočiti z zgodbami delavcev in ne le pisati izhodne strategije, pakta za stabilnost in se vkrcavati na raznorazne vlake, so prepričani svobodni sindikati. Pred dnevi so pred vladno palačo pripravili tihi protest ter zahtevali delavske pravice in redne zaposlitve. Na obrazih so nosili maske. Zakaj? Odgovarja sindikalist Goran Lukič: „Vlada vidi le številke, ne vidi obrazov in zgodb, ki so za temi maskami, kako delavci preživijo vsak dan. Od teh zgodb beži in namesto tega ponuja raznorazne liberalne ideologije, ki jih preprosto ne želimo več.“

Brezposelnost se bo pri nas začela zmanjševati šele leta 2013, sta medtem sporočila Banka Slovenije in Urad za makroekonomske analize in razvoj. Umar opozarja, da se mora vlada resno lotiti strukturnih sprememb na trgu dela.

Epilog je dočakala ena od zgodb v aferi Patria. Ljubljansko okrožno sodišče je razsodilo, da nekdanji obrambni minister Karl Erjavec in nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske Albin Gutman nista kriva nevestnega dela v službi zaradi nakupa finskih oklepnikov. Da je bilo to pričakovano, meni politični analitik Matevž Tomšič. Za naš radio je povedal, da je „že sam delikt nevestnega dela v službi takšen, da ga je izjemno težko dokazati. V tem primeru ni bilo nič oprijemljivega, zato je, kljub temu da je bil proces tajen, kar je škandalozno, sodišče zavrnilo obtožni predlog“. Tomšič je dodal, da je to slaba novica za tiste, ki želijo kriminalizirati zgodbo nakupa osemkolesnikov in želijo pogodbo razveljaviti. A v vladi naj bi bili še vedno bolj ali manj prepričani, da jim s tožbo glede ničnosti pogodbe lahko uspe. Dokončna odločitev bo najverjetneje sprejeta v prihajajočem tednu.

Ob vsem omenjenem so na mestu vprašanja, kje je bila Slovenija včeraj, kje je danes in ali si upamo napovedati, kje bo jutri. Nanje so skušali odgovoriti gostje zadnjega omizja v nizu Slovenskih 20, ki jih je ob okrogli obletnici samostojnosti države pripravil naš radio. Da se Slovenija počasi vrača nazaj, v stanje nenormalnosti iz časov pred osamosvojitvijo, zdajšnje stanje ocenjuje predsednik SDS-a in nekdanji obrambni minister Janez Janša. Okrcal je predvsem notranji razvoj države: „Če pogledamo kako se je Slovenija razvijala notranje v smer neke normalne družbe pa je seveda slika drugačna. Ni tako bela, ni tako optimistična. Ta slika kaže številne zamujene priložnosti, kaže številne povratke nazaj.“

Na okrogli mizi v nabito polni dvorani Zavoda svetega Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano je sodeloval tudi nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je trenutno krizo označil kot čas, ko je slovenska zavest na veliki preizkušnji. In kaj po njegovem potrebujemo? „Potrebujemo sproščeno Slovenijo, brez bremen preteklosti, tiste preteklosti, ki nam brani, da svobodno razmišljamo. Potrebujemo kulturo, spodobno spoštovanje in seveda ravnotežje v vseh političnih in družbenih ustanovah ,“ je poudaril.

Škof Anton Jamnik je spomnil na vlogo Cerkve na Slovenskem v času osamosvajanja ter pri tem posebej omenil pokojna papeža Janeza Pavla II. in nadškofa Alojzija Šuštarja. Da sta plebiscit in osamosvajanje združila narod, je menil publicist Igor Omerza.

Kultura

S sprejemom Ljubljanske resolucije o knjigi se je pred dobrim tednom dni v Cankarjevem domu sklenil Svetovni vrh knjige. Resolucijo je pripravil načelnik oddelka za kulturo v ljubljanski občini Uroš Grilc. Kot je dejal, resolucija ni dokument, ki bi dajal univerzalne odgovore, a daje okvir, kako se lahko v prihodnje oblikuje celovita politika na področju knjige. „Ljubljanska resolucija je prva takšna resolucija o knjigi in na nek način daje univerzalen okvir, ki je namenjen oblastem in strokovnim združenjem s področja knjige,“ še dodaja. Svetovni vrh knjige je bil eden od vrhuncev programa Ljubljana - Svetovna prestolnica knjige.

Veliko dela imajo medtem predstavniki zavoda Maribor 2012, ki vodi projekt Evropska prestolnica kulture. Kot so se dogovorili na sestanku ta teden, jim bo pri promociji prek diplomatsko-konzularnih predstavništev pomagalo zunanje ministrstvo.

Svojevrstna promocija bi lahko bil tudi Škofjeloški pasijon. Občina Škofja Loka in ministrstvo za kulturo skupaj pripravljata vse potrebno za njegovo nominacijo za vpis na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva pri Unescu. O pomenu Škofjeloškega pasijona smo nedavno na radiu Ognjišče govorili s patrom Metodom Benedikom. Povedal je, da prireditev „kaže na bogastvo našega duhovnega in kulturnega življenja, na njegovo razgibanost“. Nominacija za uvrstitev enote žive dediščine na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva pri Unescu zahteva izpolnjevanje vrste kriterijev. Glavni vsebinski je prispevek k zagotavljanju prepoznavnosti in ozaveščanje o pomenu žive dediščine ter spodbujanje k dialogu.

Šport

Pod okriljem Planinske zveze Slovenije se je v osvajanje himalajskega osemtisočaka Makaluja v začetku tedna podala mednarodna alpinistična odprava. Njen vodja je izkušeni alpinist Marko Prezelj, ki je o ciljih povedal, da je „ideja preplezati zahodno steno v alpskem stilu“.

Ostajamo v višavah. Mednarodni olimpijski komite je sredi tedna potrdil šest novih disciplin za zimske olimpijske igre, ki bodo leta 2014 v Sočiju. V programu so tudi ženski smučarski skoki. Trener slovenskih skakalk Matjaž Triplat pravi: „To je en velik korak naprej v razvoju slovenskih skokov.“ Slovenija bi imela po njegovem kar nekaj vročih želez v ognju. Zgovorni so letošnji rezultati, saj je bila na svetovnem prvenstvu v Oslu Eva Logar četrta, Maja Vtič pa peta.

Končujemo na vodi. Slovenski tekmovalci v kajaku in kanuju so končali zimski del priprav na novo sezono. Vsi po vrsti so zadovoljni z opravljenim delom in optimistično zrejo v sezono, ki se bo za slalomiste začela maja z izbirnimi tekmami. Tudi spustaši na divjih in sprinterji na mirnih vodah so končali zimske priprave na sezono. Če je zadnja leta spust v ozadju, saj ni olimpijski šport, je povsem drugače s kajakaštvom na mirnih vodah. Ta športna panoga je v olimpijski družini, vse bolj je razširjena tudi v Sloveniji, zato so pričakovanja precej velika. Za glavni slovenski orožji še vedno veljata Špela Ponomarenko in Jernej Župančič Regent.