Škof Glavan: Vstajenje je bilo pečat za dokaz, da je Jezus Božji Sin

Slovenija | 24.04.2011, 07:40

„Oznanjati mir in radost Velike noči je poslanstvo Cerkve in vsakega od nas. Biti moramo velikonočni kristjani,“ je pri slovesni vstajenjski sveti maši v novomeški stolnici poudaril škof msgr. Andrej Glavan.

Nagovor škofa Glavana pri velikonočni maši

Drage sestre in dragi bratje!

Najprej vsem voščim vesel in blagoslovljen velikonočni praznik. Že od sinoči, ko se je po vesoljnem svetu začelo velikonočno praznovanje, Cerkev brez prenehanja in z zanosom poje: »Veseli se zdaj, nebeška množica angelov… veseli se tudi vsa zemlja, ožarjena s takim sijajem, in razsvetljena od bleska večnega Kralja naj začuti, da je tema z vesoljnega sveta pregnana.«

Tako je v velikonočni hvalnici minulo noč pela Cerkev in izražala vstajenjsko radost, ker želi, da se ta izbruh veselja dotakne vsakega od nas. »To je dan, ki ga je naredil Gospod«, vzklikamo danes in bomo peli ves velikonočni teden. Tudi vstajenjska procesija je bila priča tega veselja. Aleluja, ki je v postu nismo slišali, zdaj pa že od sinoči odmeva, je klic, s katerim že od apostolskih časov Cerkev izraža velikonočno veselje. To je nova pesem odrešenih, pomeni pa Hvalite Boga, Bog je velik, Bog je storil velike reči. Pojmo jo z navdušenjem vsakokrat, ko nam jo bogoslužje polaga na ustnice. Peti alelujo, pravijo cerkveni očetje, pomeni, učiti se jezika blaženih in odrešenih. Ko jo pojemo, se že vključujemo v večno veliko noč. Bogoslužje velike nedelje se začenja s spevom psalmista, ki ga polaga v usta vstalemu Gospodu: Vstal sem in sem spet pri tebi.

Beseda angela, ki je sporočil ženam: »Vstal je, ni ga tukaj«, je srčika krščanskega oznanila. Krščanska vera, pravi sv. Avguštin, je Kristusovo vstajenje. Vsi, tudi pogani in celo njegovi nasprotniki verujejo, da je Kristus umrl, da pa je Jezus vstal tudi od mrtvih, pa verujemo samo kristjani in če tega ne verujemo, nismo kristjani.

Kaj je pravzaprav vstajenje? Ta dogodek je Božje pričevanje o Jezusu Kristusu. Bog je tisti, ki ga je obudil in On je protagonist današnjega praznika.

V prvem berilu smo danes iz ust apostola Petra slišali, da so Jezusa »razpeli na križ in ga usmrtili. Bog pa ga je obudil tretji dan in mi smo priče tega.« Nekaj let pozneje bo apostol Pavel na atenskem areopagu govoril, da je »Bog Jezusa izbral in pred vsemi potrdil tako, da ga je obudil od mrtvih« (Apd 17,31). To je jamstvo za njegovo resnico, namreč, da je to, kar je učil, resnica. Samo vstajenje od mrtvih je dejansko zanesljivo pričevanje za Jezusovo božanstvo in za njegovo poslanstvo. Sama smrt še ni bila dovolj zgovorno pričevanje, čeprav je stotnik, ki je bil priča Jezusove smrti, njegovega odpuščanja svojim rabljem, izrekel pod križem čudovite besede: »Resnično, ta je bil Božji Sin.«

Vstajenje je bilo pečat za dokaz, da je Jezus Božji Sin. Že sam je prej na vprašanje rojakov, kakšno znamenje bo dal, da bi mu lahko verjeli, rekel: »Podrite ta tempelj (mislil je na svoje telo, ne na tempeljsko zgradbo) in jaz ga bom v treh dneh spet postavil« (Jn 2,18–19). Pavel ima prav, ko v Pismu Korinčanom pravi: »Če Kristus ni bil obujen, je tudi naše oznanilo prazno in prazna tudi naša vera. Poleg tega bi se tudi pokazalo, da smo lažnive Božje priče, ker smo proti Bogu pričali, češ da je obudil Kristusa, ki ga ni obudil, če je res, da mrtvi ne morejo biti obujeni.« (1 Kor 15,14–15)

Dragi bratje in sestre! Oznanjati mir in radost Velike noči je poslanstvo Cerkve in vsakega od nas. Biti moramo velikonočni kristjani. Velika noč ni samo obljuba za prihodnost, za poslednji dan, kot poje pesem: »Vstal je Kristus, vstali bomo tudi mi.« Biti mora stvarnost, ki prenavlja in osvetljuje tudi naše sedanje življenje. Ko se nad preizkušnje, trpljenje, obup in nemir dvigamo s pogledom na križ, od koder je izšlo življenje, zmaga nad temo greha, zmaga ljubezni, se naše srce polni z veseljem. In ko to veselje prinašamo v svet, prinašamo Vstalega, ki ga svet kot trdno oporo smisla življenja tako zelo potrebuje. Skupaj s prebujajočo se naravo tako lahko prebujamo pomlad upanja tudi v Cerkvi, med nami in v svetu.