Šabaz Bati – borec za pravice kristjanov in drugih manjšin v Pakistanu
Svet | 05.03.2011, 09:00 Marta Jerebič
Katoliška cerkev in različne protestantske skupnosti v Pakistanu ob umoru ministra za verske manjšine Šabaza Batija pakistansko vlado pozivajo, naj naredi konkretne korake in zaustavi ekstremizem v Pakistanu.
Če se namreč ne bo zaustavilo ubojev demokratov in liberalcev, ki uveljavljajo svobodo vesti in izražanja, bo skrajnežem in fanatikom podeljena legitimnost pri jemanju oblasti. V času tridnevnega žalovanja za pokojnim Batijem so krščanske skupnosti vseh veroizpovedi pripravile molitvena srečanja in mirne proteste.
Spomnimo, v Pakistanu je skupina zamaskiranih moških v sredo ubila ministra za verske manjšine, 42- letnega Šabaza Batija, katoličana, ki si je vedno prizadeval za dialog med različnimi etnijami in religijami ter za ukinitev spornega zakona o bogokletju. Prav zaradi slednjega so mu skrajne islamske skupine že v preteklosti večkrat grozile s smrtjo.
Morilci so na kraju dogodka pustili letake pakistanskih talibanov - krovnega združenja islamskih skrajnežev v Pakistanu, na katerih s podobno usodo grozijo vsem tistim, ki nasprotujejo zakonu o bogokletju. Že v začetku leta je bil zaradi tega ubit guverner province Pandžab Salman Taser.
Bati je bil prvi katoličan, ki je zasedal mesto ministra za verske manjšine in sploh edini krščanski politik v sedanji pakistanski vladi. Rodil se je 9. septembra 1968 v krščanski družini v vasi Kušpur. Po končanem študiju je začel svojo politično kariero v najbolj napredni politični skupini za reformo naroda, pakistanski ljudski stranki. Kmalu so ga opazili najvidnejši člani, zlasti karizmatična pakistanska voditeljica Benazir Buto, žena sedanjega predsednika Zardarija, s katero je tesno sodeloval vse do njenega uboja leta 2007. Vedno je bil pozoren zlasti na položaj tistih, ki so jih v državi najbolj diskriminirali. Bil je predsednik organizacije, ki povezuje verske manjšine v Pakistanu. Pred časom je v enem od intervjujev za agencijo Fides o grožnjah islamskih skrajnežev dejal, da ga to ne bo odvrnilo od prizadevanja za pravico in zaščito manjšin v Pakistanu.
Pakistanska škofovska konferenca je ob njegovem umoru razglasila 3-dnevno žalovanje in znova opozorila na veliko nestrpnost, ki v državi vlada do kristjanov. Vatikanski tiskovni predstavnik p. Federico Lombardi pa je dejal, da uboj Batija kaže na upravičenost nenehnih papeževih pozivov glede nasilja proti kristjanom in verske svobode na splošno.
Pakistan ima 185 milijonov prebivalcev. 96 odstotkov je muslimanov, 2 odstotka hindujcev in sikhov, 2 odstotka je kristjanov. Od njih je katoličanov približno milijon. Te manjšine so vsakodnevno žrtve diskriminacije, zlasti na področju izobraževanja in zaposlitve v javnih službah. Pakistanska ustava, ki jo je napisal ustanovitelj države Muslim Ali Jinnah, je razglasila načelo enakosti vseh državljanov brez razlike glede na raso ali vero. Od leta 1980, ko je vlado prevzel diktator Zia-ul-Hak, pa država vedno bolj tone v islamizacijo na pravnem, političnem, vzgojnem in izobraževalnem področju. V takih razmerah se je položaj manjšin zelo poslabšal, zlasti po sprejetju nekaterih ukrepov, kot je zakon o bogokletju. Med letoma 1987 in 2009 je zakon krivično prizadel več kot tisoč ljudi. Najbolj znan primer, ki ga je v svojih nagovorih omenjal tudi Benedikt XVI., je primer kristjanke Asie Bibi.
Brat pokojnega Batija, Paul Bati, ki kot kirurg že leta dela in živi v Italiji je ob tem za Radio Vatikan povedal »Moj brat se je boril za pravice kristjanov in vseh zatiranih manjšin v Pakistanu, še posebej se je boril proti zakonu o bogokletju, po katerem je vsak, ki je užalil Mohameda, bil obsojen na smrt.« Dodal je, da je bil zakon pogostokrat uporabljen proti kristjanom zaradi osebnih zamer. Minister Bati si je po bratovih besedah na tem področju močno prizadeval za mednarodno podporo s strani Združenih držav Amerike, Vatikana in drugih zahodnih držav. To je bil velik udarec za lokalno oblast, saj mu je že skoraj uspelo predstaviti predlog zakona v parlamentu. Paul Bati je tudi zatrdil, da je njegov brat že dolgo časa prejemal smrtne grožnje. Na novinarsko vprašanje, kaj lahko upamo za Pakistan po tem uboju, je brat pokojnega odgovoril, da je dogodek lahko trenutek razmisleka tako za Zahod kot za pakistanski narod, da bi nekaj naredili za spremembo takšnih zakonov.
Tajnik komisije pravičnost in mir pri pakistanski škofovski konferenci, Peter Jacob, meni, da moramo vzrok za naraščanje nestrpnosti in širjenje islamskega fudamentalizma v Pakistanu iskati v šolskem sistemu. V svoji analizi, ki jo je agenciji Fides predstavil sredi januarja letos, se osredotoča predvsem na pojav mladih fundamentalistov.
Različna gibanja mladih se vključujejo v t. i. Zvezo za obrambo prerokove časti, ki javno spodbuja islamizacijo, brani sporni zakon o bogokletju in s smrtjo grozijo vsakomur, ki mu želi nasprotovati. Ta mladinska gibanja se navdihujejo v prej omenjenem diktatorju, ki je Pakistanu vladal v 80-ih letih prejšnjega stoletja in je bil naklonjen skrajnim islamskim skupinam in islamizaciji. V šole so že leta 1976 uvedli obvezen predmet o islamu, v obdobju omenjenega diktatorja pa se je islamizacija tako zasidrala v javne šole, da je skoraj enaka kot v koranskih šolah. Za nemuslimane so sicer uvedli tudi pouk o etiki, vendar pa mora približno milijon nemuslimanov kljub temu obiskovati predmet o islamu, če želi dobiti veljavno kvalifikacijo. Peter Jacob ob tem dodaja, da tudi predmet o etiki odseva islamsko etiko. Če Pakistan želi odgovorne državljane, mora najprej spremeniti šolski sistem, še meni tajnik komisije pravičnost in mir pri pakistanski škofovski konferenci.
Katoliška Cerkev v Pakistanu je sicer najbolj dejavna na šolskem in socialnem področju, področju medverskega dialoga ter obrambe verske svobode in manjšinskih pravic. V šestih škofijah deluje 7 škofov, skoraj 280 duhovnikov in 800 redovnic.
