Zadovoljstvo ob 10. letnici zaščitnega zakona za Slovence
Matjaž Merljak
V uvodnem delu Izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij, ki je zasedal v sredo, 23. februarja v Trstu, je predsednik SSO Drago Štoka seznanil odbornike z uradnim zaključkom komisarske uprave Slovenskega stalnega gledališča ter z nastopom novega upravnega odbora. Pri tem je čestital Maji Lapornik za imenovanje na predsedniško mesto, priznanje pa si zaslužita tudi Andrej Berdon za opravljeno delo v svojstvu komisarja ter Walter Bandelj za sodelovanje pri pisanju novega statuta. SSG, ki je ena izmed osrednjih ustanov slovenske narodne skupnosti, ima tako trdne pogoje za delovanje, zato si SSO pričakuje, da bo primerno prirejena gledališka ponudba ter se bo dosledno upoštevalo proračunske postavke.
Izvršni odbor SSO je obeležil 10-letnico zakona 38/01 za zaščito slovenske narodne skupnosti v FJK. Na to temo sta predsednika obeh krovnih organizacij SSO in SKGZ sklicala skupno tiskovno konferenco, ki je potekala 14. februarja v tržaškem Narodnem domu in v popoldanskih urah na sedežu Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani. SSO ocenjuje zaščitni zakon kot zgodovinsko prelomnico, kar se tiče odnosa Italije do slovenske narodne skupnosti. Slovenci se moramo zavedati, da imamo z zakonom vrsto pravic, katerih se lahko in se moramo posluževati. Po drugi strani pa nas do popolnega izvajanja zakonskih določil čaka še veliko dela. Pri tem so najbolj pereče točke vidnost slovenskega jezika v javnosti in njegova uporaba z javnimi ustanovami, glasbeno šolstvo ter vračanje imovine.
Predsednik Drago Štoka je Izvršnemu odboru predstavil šolski zakonski osnutek, ki ga namerava senatorka Tamara Blažina vložiti v italijanskem parlamentu. V kratkem bo osnutek obravnavala tudi šolska komisija SSO. Svet slovenskih organizacij ocenjuje, da je vloga takega dokumenta v parlamentarni postopek pozitivno dejanje. Z zadovoljstvom ugotavlja, da je pri sestavi dokumenta dal svoj pomembni doprinos tudi prof. Tomaž Simčič, ravnatelj Deželnega šolskega urada za slovenske šole.
Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij je tudi vzel na znanje vest, da je uredništvo Primorskega dnevnika prekinilo izhajanje nedeljske priloge i.podlistka. SSO obžaluje, da je do tega prišlo, saj si je priloga v svojem triletnem izhajanju pridobila precejšnjo priljubljenost.
Torkov Glavni zbor slovenskega jezika, ki je potekal v Gorici, po mnenju SSO-ja predstavlja pomembno novost pri neposrednem soočenju deželne ustanove s slovensko narodno skupnostjo. Po oceni predsednika Štoke in ostalih udeležencev SSO-ja je bilo goriško srečanje pozitivno in pozitiven je bil tudi pristop deželnega odbornika Elia De Anne, ki je v prvi osebi vodil zasedanje in pozorno poslušal vsak poseg. Pri tem SSO ocenjuje kot pozitivno dejstvo, da so imeli številni predstavniki raznih slovenskih ustanov, organizacij in društev možnost spregovoriti ter lastne posege povedati v slovenskem jeziku. Žal se te možnosti niso vsi poslužili.
Predsednik Štoka je tudi poročal o 3. Koordinacijskem odboru ministrov Slovenije in Italije, ki je zasedal 17. februarja v Rimu. Pomembna odločitev je vzpostavitev delovnega omizja pri italijanskem predsedstvu ministrskega sveta, ki je bila napovedana za letošnjo pomlad. V kolikor bo do tega res prišlo v tako kratkem času, potem bomo lahko Slovenci v Italiji končno dobili sogovornika pri italijanski vladi. Pri tem je Izvršni odbor tudi ugotovil nekatere različnosti v izjavah za medije, ki sta jih ločeno posredovali italijanska in slovenska stran. V prvi vrsti zadevajo te različnosti glasbeno šolstvo, tako da govori tiskovno poročilo slovenske strani o odprtju slovenskega glasbenega konservatorija, italijanska pa le o možnosti slovenskega pouka v raznih učnih predmetih Čudna je tudi izjava, da bo na rimski univerzi vzpostavljena katedra za slovenski jezik in kulturo, saj ta katedra obstaja že vrsto let. Morda je bila le začasno nezasedena.
Trst, 25. februarja 2011
