Od petka do petka: 11. - 18. februar 2011

| 20.02.2011, 08:11 Matjaž Merljak

Izjava na dolžniško krizo, skupne šolske počitnice, 10. aprila bo referendum o malem delu, vlada se spopada s plačilno nedisciplino, zlata Tina Maze, preganjanje kmetov po vojni - to so glavne teme tokratnega pregleda domačih dogodkov, ki ga je za oddajo Slovencem po svetu in domovini pripravila Ana Ovsenik iz informativnega uredništva Radia Ognjišče.

 

 

Cerkev

Slab mesec potem, ko je italijanski tednik L' Espresso razkril več milijonsko zadolženost mariborske nadškofije, se je na zadevo uradno odzvala tudi Slovenska škofovska konferenca. Dolžniška kriza gospodarskih družb, povezanih z mariborsko nadškofijo, je razkrila številne nepravilnosti pri poslovanju. Gospodarska uprava je prevzemala prevelika tveganja s sredstvi, ki so bila last Cerkve in njenih vernikov, pri tem pa je tudi presegala svoja pooblastila. Odpovedal je tudi nadzor, so priznali škofje. Nastala ni le materialna škoda, temveč je prizadet tudi ugled dela Cerkve kot dobrega in odgovornega gospodarja. Cerkev bo zato poiskala odgovorne za nastali položaj in jih sankcionirala, je napovedal predsednik konference, ljubljanski nadškof Anton Stres. Tako podpirajo novega mariborskega nadškofa Marjana Turnška pri njegovem prizadevanju za pošteno razjasnitev položaja. „Verjamemo, da bo to izpeljal do konca. Prav tako ga podpiramo v njegovem odločnem prizadevanju, da bi tudi mali delničarji ne ostali brez svojih deležev.“ Zaščita malih delničarjev bo tudi njihova prioriteta pri sanaciji. Kako bodo iskali odgovorne za dolžniško krizo, je pojasnil Turnšek: „Kar se tiče notranje Cerkvene odgovornosti jo raziskujemo in jo bomo še raziskovali. Sankcije so, če pogledate zakonik cerkvenega prava, v glavnem zelo nedoločene in jih je potrebno še določit, pravi primerno kaznovati.“ Najhujša kazen bi bila nekoga postaviti v laiški stan, če je duhovnik, če ni duhovnik, pa ga odstaviti z njegove službe.

Škofje obljubljajo, da bodo naredili vse, da bodo cerkvene ustanove, ki delujejo v blagor ljudi, še naprej nemoteno delovale in da bo Cerkev znova pridobila temeljno zaupanje. Pomembno vlogo pri tem imamo tudi katoliški mediji, je prepričan murskosoboški škof in predsednik Komisije za sredstva družbenega obveščanja Peter Štumpf. „Po vaših besedah, po vašem poročanju naj ti zakladi Cerkve v srcih ljudi ponovno dobijo vrednost in pomen. V srca ljudi ponovno vlivajte upanja. V zares težkih preizkušnjah potrebujemo nujno gotovost o prav velikem upanju. Ne nehajte govoriti in poročati o veliki možeh in ženah Cerkve na Slovenskem, pa tudi o majhnih pričevalcih vsakdanjega življenja,“ ... je Štumpf dejal na tradicionalnem srečanju katoliških novinarjev in drugih sodelavcev v medijih, ki sta ga pripravila z ljubljanskim nadškofom Stresom.

Člane Slovenske škofovske konference pa je v minulem tednu sprejel predsednik države Danilo Türk. Pogovor so izkoristili za celovit pogled na stanje v družbi in prioritete, za katere se moramo zavzemati vsi.

Politika

Medtem ko so z drugih koncev sveta poročali o snežnih metežih in zmrzalih, je pri nas že prav prijetno dišalo po pomladi. A ne za dolgo. Konec tedna je večji del Slovenije znova pobelil sneg. Tega so se najbolj razveselili šolarji, ki jih v prihodnjem tednu čakajo zimske počitnice. Te bodo po 30 letih prvič združene za vse regije. „Za mnoge družine bo to prvič priložnost, da jih tako učenci kot dijaki preživijo skupaj s starši,“ je dejal minister za šolstvo Igor Lukšič, ki je vsem zaželel prijeten počitek in varno preživljanje prostega časa. Uvedba enotnih počitnic pa je precej nejevolje povzročila turističnim delavcem, ki bodo zaradi tega utrpeli precejšnjo izgubo – trenutne ocene kažejo na skupnih 15 milijonov evrov. Kakšna bo dejanska številka, bo znano, ko se bodo otroci vrnili v šolske klopi.

Prav tako še ni znana končna vsota davkoplačevalskega denarja, ki jo bodo zahtevali referendumi, ki se nam obetajo. Štiri milijone evrov bo šlo samo za referendum o malem delu, ki bo 10. aprila. Opozicija in pobudniki referenduma so sicer v luči varčevanja predlagali kasnejšo izvedbo, da bi se volivci na isti dan izrekli še o pokojninski reformi in o arhivskem gradivu. O obeh predlogih mora sicer najprej odločiti ustavno sodišče, saj v koaliciji menijo, da bi bila v obeh primerih zavrnitev na referendumu protiustavna. Obeta se nam tudi referendum o projektu šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Pobudo je vložila mednarodna nevladna organizacija Alpe Adria Green. Toni Mlakar. „V Alpe Adria Green si prizadevamo, da bi nosilci oblasti in odločevalci zagotovili ekološki razvoj Slovenije, ki bi tudi našim potomcem omogočil preživetje ter postavitev naprave za pridobivanje električne energije, ki bi bila tudi v finančnem in ekološkem pogledu sprejemljiva za Slovenijo. In nenazadnje, v Alpe Adria Green smo prepričani, da je projekt gradnje Teš šest vprašanje, ki se dotika vseh državljanov Slovenije, ne samo prebivalcev Šoštanja in okolice, energetskih in drugih strokovnjakov ter politikov.“

Vlada se medtem spopada s plačilno nedisciplino v gospodarstvu, ki je v zadnjih dveh letih v propad pahnila 11 tisoč obrtnikov. Učinkovitejše dogovarjanje med kupci in dobavitelji naj bi omogočili trije predlogi zakonov, ki med drugim uvajajo možnost odbitka davka na dodano vrednost in predpisujejo 60-dnevni plačilni rok. Sveženj zakonov je že naletel na številne kritike, zakon o DDV pa naj bi bil celo v nasprotju z evropsko zakonodajo.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je konec tedna predstavila dolgo pričakovan Ekonomski pregled, ki pa je pokazal, da je kriza Slovenijo prizadela bolj kot večino držav zlasti zaradi notranjega problema s kreditnim balonom in zaradi zunanjih vidikov. Predstavniki OECD zdaj vladi med drugim predlagajo strožjo pokojninsko reformo, povišanje nekaterih davkov, privatizacijo in stres teste za vse slovenske banke.

Šport

Za veliko športno veselje je v tem tednu poskrbela alpska smučarka Tina Maze, ki je v Garmisch-Partenkirchnu na zmagovalni oder stopila kar dvakrat. Najprej je postala svetovna podprvakinja v superkombinaciji, v veleslalomu pa je segla po najbolj žlahtnem odličju in postala svetovna prvakinja.

„Noro, fajn! končno mi je uspelo priti do zlata. Precej dolgo sem se borila za to in nekako je trud s tem poplačan. Res sem si želela zmagati, prišla sem sem s tem namenom, nisem želela biti druga, niti pod razno ne.“

Tina Maze je osvojila štirinajsto odličje in drugo slovensko zlato na dosedanjih svetovnih prvenstvih, prvo zmago je v zakladnico primaknila Mateja Svet v Vailu leta 1989 v slalomu.

Napovedi poznavalcev smučarskih poletov so se uresničile: norveški Vikersund je slovenski Planici po dolgih letih prevzel sloves največje letalnice, nov svetovni rekord pa je bil postavljen že na prvem uradnem treningu. Za to je zaslužen Norvežan Johan Remen Evensen je poletel 246 metrov in pol. V kvalifikacijah je bil odličen tudi Robi Kranjec, ki popravil slovenski državni rekord, ki zdaj znaša 232 metrov. Postal je tudi prvi Slovenec, ki je več kot 100-krat preletel 200 metrov. Nekoliko manj je bil Kranjec zadovoljen s samo tekmo, saj se je uvrstil šele na 19. mesto.

Košarkarji Uniona Olimpije pa so izgubili vse možnosti,da bi se uvrstili med osem najboljših evropskih ekip. V 4. krogu 2. dela evrolige so v Stožicah izgubili z Maccabijem z 62:83.

Družba

Muzej novejše zgodovine Slovenije in Mohorjeva založba Celovec sta konec tedna predstavila knjigo z naslovom Le vkup, le vkup, uboga gmajna: Preganjanje kmetov in kmečki upori v Sloveniji 1945 – 1955. Urednik Jože Dežman je ob predstavitvi povedal: „Obsežni zbornik s skoraj 500 stranmi, Le vkup, le vkup uboga gmajna načenja še en tabu titoizma. Ker ta teroristična razredna vojna titoizma proti kmetstvu slovenskemu in jugoslovanskemu in pa kmečki upor proti titoizmu je zastrt z mnogimi pregradami tabujev sistema in ohranjanja razvijanja revolucionarnih izročil. Katastrofa, ki jo je podeželno kmetstvo doživelo zaradi druge svetovne vojne in revolucije, je osvetljena z mnogih vidikov.“

Inštituta Franca Pedička in Antona Trstenjaka ter Društvo katoliških pedagogov Slovenije in Vzgoje so minuli teden v Ljubljani pripravili posvet o razvijanju etične kulture v šolstvu. Namen je bil spodbuditi in pomagati piscem Bele knjige, da bodo pri načrtovanju vzgojnega dela v šolah upoštevali nujno potrebo po poučevanju in dejavnem uveljavljanju etičnih vrednot. Po besedah predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti Jožeta Trontelja je to še posebej pomembno v času krize, v kateri smo se znašli. „Govorimo torej o treh krizah. Nobena ni od včeraj. Razvijale in bližale so se nam že leta, celo desetletja, a jih je v vsej njihovi globini, prepletenosti in obsežnosti le malokdo uvidel. A če jih je, je rajši molčal. In to je bilo modro. Prihajajoči slabi novici ljudje ne verjamejo, dokler je njen glavni del še za obzorjem. A zdaj je ta slaba novica med nami in zatekla nas je slabo pripravljene. Gotovo vsa krivda za tri krize ni na glavah sedanje generacije voditeljev, je pa na njih dobršen del odgovornosti za ukrepanje. Moja stroka, biomedicina, bi lahko rekel, mi pravi, da bolezni ljudi, problemov njihove vesti in poškodb naravnega okolja, ki so posledice desetletij, celo stoletij slabega vedenja, ni mogoče pozdraviti na mah. To je res, a enako res je, da pred otroki in vnuki, pred njihovimi otroki in vnuki, nimamo nobenega opravičila, če se ne bomo popravljanja vsaj pošteno lotili.“

Ministrstvo za šolstvo v ta namen pripravlja Belo knjigo. Analizirali naj bi stanje na področju vzgoje in izobraževanja, ugotavljali smernice v Evropske unije in drugih državah ter na koncu oblikovali predloge za celovito prenovo šolskega sistema.