Dan slovenske kulture v Belgiji
| 18.02.2011, 08:15 Matjaž Merljak
Ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku so rojaki v Belgiji prvič pripravili skupno prireditev vseh društev. Potekala je v dvorani Naš dom v Genku v nedeljo, 13. februarja. Ob veliki udeležbi rojakov so pogrešali mlajše, še posebej Slovence iz Bruslja. Govorniki so zbrane spodbujali k narodnemu ponosu k iskanju in ohranjanju slovenskih korenin. Pogovarjali smo se s predsednikom Slovenskega katoliškega kulturnega in pevskega društva Slomšek, Stanijem Revinškom.
Skupno praznovanje so pripravili Slovensko društvo Naš dom, SKD Prešern Bruselj, Slovensko katoliško kulturno in pevsko društvo Slomšek, Slovenska katoliška misija in SKD sveta Barbara Maasmechelen ter društvo za pobratenje med Škofjo Loko in Maasmechelnom.
Začelo se je s sveto mašo, ki jo je daroval mons. Janez Pucelj, pri njej pa je pel mešani zbor Slomšek. Nato so imeli skupno slovensko kosilo z domačimi posebnostmi. Sledil je kulturni program, v katerem so prostor za predstavitev dobile skupine vseh društev. Peli so mešani, moški in ženski zbor Slomšek. Pri določenih pesmih jih je spremljal citrar Tomaž Plahutnik iz Slovenije, seveda je zaigral tudi samostojno. Nagovorila jih je veleposlanica iz Bruslja Anita Pipan, govor je imel tudi Stani Revinšek.
Prišlo je več kot 180 ljudi, prišli so tudi z Nizozemske (člani pevskega zbora Zvon). Napovedan je bil tudi nastop otrok iz Slovenske šole v Bruslju, a jih ni bilo. To so obžalovanja vredno, saj so se odločili, da ne bodo prišli v dobrih sto kilometrov oddaljeni Genk. „Slovenska zavest je bolj prisotna pri izseljencih, kakor pri Slovencih, ki začasno delajo v Bruslju,“ je dodal naš sogovornik.
Nagovor Stanija Revinška
v imenu vseh slovenskih društev Belgije vas prav prisrčno pozdravim na skupno praznovanje Slovenskega kulturnega dneva - Prešernov Dan.
»Žive naj vsi narodi…« je pred več kot 165 leti zapisal dr. France Prešeren v svoji Zdravljici. V čast slovenskega predsedovanja Evropski uniji je bil pred tremi leti v Bruslju na trgu Roberta Schumanna, utemeljitelja evropskega združevanja, poleg stavbe Evropskega sveta in nasproti stavbe Evropske komisije, postavljen marmorni spomenik z nesmrtnimi Prešernovimi verzi v vseh uradnih jezikih evropske družine.
France Prešeren iz Vrbe na Gorenjskem je edini evropski pesnik, ki mu je pripadla takšna čast: "Eden glavnih nosilcev slovenske narodne ideje še pred pomladjo narodov sredi 19. stoletja, je bil obenem tudi velik vizionar in velik Evropejec. In danes mu to priznava vsa Evropa."
Kaj pa mi Slovenci v tujini? Včasih se zdi, da se premalo zavedamo, kakšna čast nam je pripadla in kako pomembno sporočilo je nam in vsej Evropi zapustil dr. France Prešeren.
Ponosni smo lahko na Slovenijo ki so dosegli v zadnjih dvajset let čudovite dosežke novejše slovenske zgodovine, predvsem osamosvojitev, vključitev v evroatlantske povezave in vodenje Evropske zveze, o čemer so veliki Slovenci in Evropejci Prešeren, Cankar in Trubar, lahko le sanjali. "Spomenik je simbolna potrditev tega, v kar so verjeli in za kar so si prizadevali: da lahko slovenski jezik in kultura živita in preživita v sožitju z evropsko kulturo.
Podprimo pobudo različnih slovenskih pisateljev, da bi k slovenski himni priključili še drugo kitico Prešernove Zdravljice, ki nazdravlja in nagovarja tudi slovenski narod. Šele, ko se zavedamo, da pripadamo lastnemu narodu, skozi vse zgodovinske prepihe dokazujočemu svojo vitalnost in moč preživetja, lahko vzpostavimo pristen, prijateljski odnos do drugih, denimo sosedov. V današnjem žargonu povedano: medkulturni dialog se lahko vzpostavi le, če je vzpostavljena lastna kultura.
Komu napred veselo
Zdravljico bratje! čmo zapet’!
Bog našo nam deželo,
Bog živi ves slovenski svet,
brate vse, kar nas je
sinov sloveče matere.
Današnje praznovanje v skupnim sodelovanju z vsemi slovenskimi društva v Belgiji, ter društvo za pobratenje Jumelagecomite je dokaz da se je nekaj spremenilo na boljše, prav ta prijateljski odnos in kulturni dialog med sabo, nas danes povezuje in upajmo da nas bo naprej povezovalo dokler živimo.
Kaj bo pa bodočnost nam prineslo, ko bodo naši Slovenci prve in druge generacije pomrli ?
Ali nas bo še združevala slovenska pesem in beseda, ali bodo naši vnučki še prepevali slovenske pesmi ?
Ali bo nas samo še združila kranjska klobasa in goveja glasba?
Pomislimo da se kultura razvija v pesmi, besedi in v pogovoru v domačim jeziku !
Zelo hvaležni smo Republiki Sloveniji in posebej ministerstvo za Slovence v zamejstvo in po svetu ki nam nudi dovolj možnosti in pomoč, da izseljenci in prijateljev Slovenije, lahko ohranimo vse tisto kar smo podedovali od naših prednikov, našo pesem, besedo, vero in običaje ter te prinesemo na naše potomce in tukajšne prebivalce.
V imenu društev Jumelagecomité Maasmechelen, društvo Prešeren Bruselj, Slovenske katoliške misije, Društvo Naš Dom, Društvo Slomšek in društvo Sv. Barbara Vam kličem » bodimo solidarni s svojim narodom, povsod, posebno pa v svojem narodu, a dosledno podpirajmo resnico, pravico in svobodo«. Da bo pa to možno, moremo polagati večjo pažnjo na biti kot pa na imeti. Zato se moramo truditi vzgojiti se v močne, plememite in bistre osebnosti, osebnosti, ki vedo, kaj so in kaj hočejo, kakor Dr. France Prešeren in Anton Martin Slomšek.Dragi prijatelji, storimo tudi mi tako, pa bo še lepo.........
Revinšek Stani 13/02/2011
P.S. Prvi del je prevzet iz nagovora poslanca v Evropskem parlamentu iz Slovenije, Milana Zvera v Bruslju ob obisku dijakinj Slomškove gimnazije iz Maribora.
Toespraak Presernov dan 13/02/2011
Geachte Dames en Heren,
Namens alle Sloveense verenigingen en de vereniging jumelagecomité Maasmechelen, heet ik u allen van harte welkom op de feestdag van de Sloveense cultuur of ook Dag van Prešeren genoemd.
»Žive naj vsi narodi...« Lang leve alle volkeren, wo begint het Sloveense volkslied, werd voor meer dan 165 jaar geschreven door dr. France Preseren in een Heildronk.
Ter gelegenheid van het voorziterschap van de Europese unie door Slovenië werd een drietal jaar geleden een marmeren gedenksteen onthult op het Schumannplein te Brussel met deze onuitsterfelijke verzen van Prešeren in al de talen van de Europese Unie.
France Prešeren is de enige Europese dichter die met deze eer werd bedacht.
Maar hoe staan wij Slovenen in het buitenland hier tegenover, soms lijkt het dat we te weinig beseffen welke eer aan ons volk is toegewezen en hoe belangrijk deze woorden wel zijn voor heel Europa.
We mogen fier zijn dat Slovenië in deze twintigjarige geschiedenis van zijn bestaan schitterende resultaten heeft bereikt; de onafhankelijkheid, de toetreding tot talrijke Europese en wereldorganisaties, het voorzitterschap van de Europese Unie.
Hierover hebben de grote Sloveense denkers en schrijvers zoals Prešeren, Cankar en Trubar alleen kunnen dromen.
Hierover mogen ook wij fier zijn.
De onderlinge culturele dialoog kan pas resultaten opleveren indien ook het eigen culturele bewustzijn aanwezig is.
De viering vandaag samen met al de Sloveense verenigingen en het jumelagecomité Maasmechelen, is het bewijs dat er na twintig jaar iets begint te veranderen in de positieve zin.
Maar wat zal ons de toekomst brengen, zullen onze kleinkinderen nog Sloveense liederen zingen en Sloveens praten of zullen de oberkrainermuziek en de Sloveense gerechten ons nog alleen verzadigen?
Laat daarom de Sloveense taal verder leven in België, neemt deel aan de Sloveense taallessen, lees boeken en tijdschriften, zingt samen met het koor Sloveense liederen en tracht het huidige sloveense volk te begrijpen in hun nieuwe denken en denk niet zoals onze grootouders, want dan blijven ook wij achter.
Wij danken daarom ook van harte de republiek Slovenië en in het bijzonder het ministerie voor Slovenen in het buitenland, die ons met de financiële en materiële hulp steunt in ons werk zodat wij onze doelstellingen kunnen realiseren.
Namens alle sloveense verenigingen en het jumelagecomite Maasmechelen roep ik u daarom op, » laat ons solidair zijn met ons sloveense volk en het volk dat ons heeft opgenomen en waar we leven, overal, maar vooral in ons volk zelf. Daarom kijk niet wat krijg en heb ik van de Slovenen, maar kijk wat je kunt doen voor de Slovenen en je naaste zo zullen wij in vrede samen kunnen leven.
Ik dank u.
Stani Revinšek
13/02/2011
