Oktet Oremus za kulturni praznik v Stuttgartu

| 16.02.2011, 07:20 Matjaž Merljak

Rojaki v nemškem Stuttgartu so imeli ob letošnjem kulturnem prazniku v gosteh glasbene goste iz Slovenije, duhovniški oktet Oremus. Zapel je pri sveti maši in na prireditvi ob Prešernovem dnevu v Stuttgartu, obiskal župnijo Rottenbrug Stuttgart, Tuebingen in slovensko skupnost v Bad Urachu. O tem smo se pogovarjali s slovenskim župnikom v Stuttgartu, dr. Zvonetom Štrubljem.

V nedeljo, 6. februarja 2011, smo se v dvorani sv. Konrada v Stuttgartu ob 15. uri zbrali k nedeljski sveti maši in nato obhajali slovenski kulturni dan, ki ga tradicionalno pripravlja slovensko kulturno društvo Slovenija Stuttgart. Za ta praznik so nas obiskali posebni gostje, duhovniški oktet Oremus (kar poslovenjeno pomeni molimo). Gre za sedem župnikov in enega kaplana in vzgojitelja, novomašnika, ki že od leta 2006 prepevajo kot moški oktet. So duhovniki ljubljanske nadškofije, raztreseni od Radovljice, Polhovega Gradca, Ljubljane, Litije do Mirne Peči na Dolenjskem. Ob slovenskem kulturnem prazniku imajo že nekaj let zapovrstjo na programu turnejo med slovenskimi zdomci in izseljenci. Tokrat so obiskali našo skupnost.

S petjem so najprej oblikovali nedeljsko mašo, nato pa sodelovali pri kulturnem programu. Po uvodnem pozdravu predsednice kulturnega društva Vide Lambret so zapeli Prešernovo zdravljico. Nato je nastopil domači cerkveni pevski zbor Obzorje pod vodstvom Ieve Sarja. Prepolno dvorano - okoli 150 ljudi - je nato nagovoril generalni konzul iz Münchna, gospod Marko Vrevc, sledil je pozdrav župnika dr. Zvoneta Štrublja, ki je predstavil otroke slovenske sobotne šole, ki so na posrečen in prisrčen način recitirali Prešernove pesmi.

Glavni del slavnostnega programa so nato s petjem oblikovali pevci duhovniki, ki so nam predstavili nekaj nabožnih in nekaj narodnih pesmi. Dokazali so to, kar so napisali v predstavitvi skupine: “S svojim petjem želimo častiti Stvarnika in Odrešenika, Mater Marijo in svetnike. Bogu se zahvaljujemo za milost duhovništva, kamor nas je pred leti poklical. Gospodarja žetve prosimo za nove duhovne poklice. Hkrati pa s petjem želimo tudi peti slavo naši ljubi domovini, katere zvesti sinovi smo ...”. Vse to smo ob njihovih nastopih zelo močno začutili. Neprekinjeno ploskanje razpoložene dvorane je njihov nastop podaljšalo. Ob skupni večerji in prijetni družabnosti so se naše vezi s pojočimi duhovniki še poglobile. Nastopili so tudi otroci sobotne slovenske šole. Prijetno so recitirali Prešernove pesmi. Pel je tudi domači cerkveni zbor Obzorje.

Med njihovim nastopom je potekalo tudi glasovanje, za katerega sami niso vedeli. Po odhodu župnika sodelavca Igorja Krašne, smo med osmimi kandidati iskali njegovega naslednika v slovenski župniji v Stuttgartu. Prisotni so dobili glasovnico in obkrožili enega kandidata. Zmagal je najmlajši, novomašnik in sedaj kaplan v osnovni šoli Alojzija Šuštarja, sledil mu je župnik v Šmartnem pod Šmarno goro, na tretje mesto se je uvrstil župnik v Podutiku v Ljubljani. Nad njim so bili navdušeni predvsem otroci, ki so vztrajali, da bi on ostal med nami. Mali Florjan je tako prišel do mene, župnika in mi šepnil v uho: “Marko mora unbedingt (kar pomeni: brezpogojno) ostat pri nas!” Kako bo naprej zares potekalo, bomo še videli, ko bomo rezultate te svojevrstne ankete odposlali ordinariju, nadškofu in metropolitu Antonu Stresu. Malo nas skrbi, če se bo hotel iti z nami to demokratično igrico.

Sledil je ponedeljek, 7. februar 2011. Oktet Oremus je obiskal mesto Rottenburg pri Neckarju, imeli smo sprejel na škofiji. Kar dobre tri ure smo se tam zadržali, si ogledali stolnico, semenišče in se s predstavnikom škofije pogovarjali o ustroju, organizaciji, pastoralnih problemih in perspektivah obsežne, največje nemške škofije Rottenburg Stuttgart.

Nato smo obiskali Trubarjevo cerkev in njegov grob v Derendingenu - tam nas je prijazno sprejel evangeličanski župnik. Sledil je ogled mesta Tübingen, tega srednjeveškega bisera ob reki Neckar, ki smo jo občudovali in jo naravnost premerili v njeni čarobni opojnosti. Cilj tega dne je bil Bad Urach, kjer smo si na kratko ogledali Trubarjev spomenik v Amandenhofu, nato pa imeli mašo v cerkvi sv. Jožefa, kjer nas je čakala skupnost iz Reutlingena in Bad Uracha. Tu se mesečno srečujemo pri slovenski maši. Po maši in kratkem koncertnem nastopu okteta Oremus smo se zbrali na večerji, ki so jo pripravili župnijski sodelavci s tega področja. Ni bila dobra le večerja, predvsem dobro in nepozabno je bilo vzdušje, ki so ga ustvarili naši gostje.

V torek, 8. februarja, na sam dan Prešernove smrti, na slovenski kulturni praznik, so pevci okteta Oremus zapeli Zdravljico v novi in zelo moderni ustanovi, v Hiši katoliške Cerkve - Haus der katholischen Kirche - v sprehajalnem središču Stuttgarta, kjer so nas sprejeli in razložili namen tega enkratnega pastoralnega projekta. Gostje so se nato zadržali v središču mesta, imeli smo še prijetno skupno kosilo, ogled televizijskega stolpa, pred večerno mašo v Slovenskem domu smo si ogledali še projekcijo - fotomontažo o lanskoletnem vzgojnem seminarju za mlade družine in otroke in zadnjo prireditev zlatega jubileja naše župnije: predstavitev slovenskega prevoda Slave vojvodine Kranjske in mladinske glasbene maše Pesem tisočerih zvonov. Po maši in večerji so z vlakom odšli domov.

Prehitro je minil čas obiska tako prijetnih dušnih pastirjev iz Slovenije. Sovpadal pa je ravno z razkritjem finančne zadolženosti mariborske nadškofije. Ta rana, ki je bila zadana slovenski Cerkvi, nas je vseskozi spremljala. Čeprav nas je bolela, pa nam ni vzela upanja. Prav duhovniška družba, ki zna skupaj moliti, biti vesela in ki prepeva sredi božjega ljudstva, je znak tistih zdravih sil v slovenski Cerkvi, ki ji bodo vrnile zaupanje in ki so garancija prihodnosti. Dragi sobratje duhovniki, člani okteta Oremus, hvala za tak čudovit obisk in za upanje, ki ste nam ga oznanjali!