Od petka do petka: 5. - 11. februar 2011

| 13.02.2011, 15:17 Matjaž Merljak

Slovenski kulturni praznik, nov nuncij za Slovenijo, dostop do arhivskega gradiva, referendum o malem delu, 115 tisoč brezposelnih, obisk v ZDA - to so teme tokratnega pregleda domačih dogodkov, ki ga je za oddajo Slovencem po svetu in domovini pripravila Petra Stopar iz informativnega uredništva Radia Ognjišče.

Kultura

Teden, ki je za nami, je bil še posebej kulturno naravnan, saj so bile po državi številne prireditve ob državnem prazniku, 8. februarju. Spominjali smo se smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, prek poezije smo se spominjali njegove osebne veličine. Na letošnji slavnostni podelitve Prešernovih nagrad smo dobili dva velika nagrajenca - pesnika Miroslava Košuto in dirigenta Antona Nanuta. Nagrade Prešernovega sklada pa so prejeli pisatelj Emil Filipčič, glasbenik Zlatko Kaučič, igralka Janja Majzelj, oblikovalec Jure Miklavc, tenorist Branko Robinšak in ilustratorka Lilijana Praprotnik Zupančič.

Slovenski kulturni praznik so med drugim počastili tudi v Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Slavnostni govornik je bil igralec Gregor Čušin, ki je razmišljal o razliki med kulturo in umetnostjo.

„Kulture in umetnosti ne gre enačiti, saj je slednja le droben delček prve. Kulturni praznik ni praznik umetnikov, temveč umetnosti, ni družabni, ampak družbeni dogodek, ko se skupnost veseli dosežkov svojih ustvarjalcev. Vendar, tako kot je umetnost nujno prisotna v kulturi, se zdi,da je kultura vse manj prisotna v umetnosti,“ je v svojem govoru med drugim poudaril Čušin.

Cerkev

Slovenija je ta teden dobila novega apostolskega nuncija. To je postal Poljak msgr. Juliusz Janusz, ki bo imel tudi funkcijo apostolskega delegata na Kosovu. Na to mesto ga je imenoval papež Benedikt XVI. Skoraj 67-letni nadškof je bil doslej apostolski nuncij v Ruandi, Mozambiku in nazadnje na Madžarskem, služboval pa je tudi na več drugih papeških nunciaturah.

Sicer pa smo kristjani v petek obhajali praznik Lurške Matere Božje in obenem svetovni dan bolnikov.

Politika

Notranjepolitično dogajanje v Sloveniji se je tudi v prvem tednu februarja vrtelo okoli omejevanja dostopa do arhivskega gradiva nekdanje Službe državne varnosti. Kot kaže, bo dostop do gradiva preprečila predvsem novela, ki uvaja neke vrste sito pri vpogledu v udbovske arhive, s čimer po mnenju vlade ščiti nacionalni interes države, a opozicija je prepričana, da skuša država prikriti številne udbovske akcije ter zaščititi ljudi na visokih položajih. V SDS-u tako trdijo, da je namen med drugim prikriti ozadje bombnega napada v Velikovcu leta 1979, za katerim naj bi stala jugoslovanska tajna policija. V zvezi s tem je največja opozicijska stranka objavila tudi dokument, ki naj bi potrjeval, da je bil med desetimi posebej obveščenimi o tem napadu predsednik Danilo Türk. Toda predsednik je navedbe označil za podtikanja. A stranka je objavila še drugi dokument, ki je postavil na laž Türkovo trditev, da v času vodenja komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja ni osebno poznal direktorja Udbe Tomaža Ertla. Prvak SDS-a Janez Janša je dogajanje komentiral v pogovoru za naš radio in o dokumentih, ki jih stranka objavlja, povedal:

„Gre za dokumentacijo, ki so jo strokovni sodelavci naše poslanske skupine našli v Arhivu Slovenije, v oddelku družbenopolitičnih organizacij, kjer je tudi gradivo nekdanje Socialistične zveze. Ta arhiv smo pregledovali v času, ko je bila vložena ustavna obtožba zoper sedanjega predsednika Türka, ki je podelil državno odlikovanje nekdanjemu šefu slovenske Udbe Tomažu Ertlu. Iz teh dokumentov, ki so javno dostopni, izhaja, da je bil gospod Danilo Tűrk v času velikovškega atentata sekretar komisije za manjšine pri Socialistični zvezi, potem pa je postal predsednik te komisije, mislim, da je bilo to leta 1980. V tistem času, po takratni ureditvi, so se tri institucije ukvarjale z manjšinami. Ena od teh je bil republiški komite za mednarodno sodelovanje, druga institucija je bila Udba oz. SDV, ki je imela poseben oddelek za manjšine, tretja politična institucija pa je bila komisija za manjšine pri takratni Socialistični zvezi.“

Po navedbah SDS-a je bil Türk kot predsednik komisije za manjšine od konca leta 1979 do sredine 80. let prejšnjega stoletja politično nadrejen funkcionarju Udbe, ki je bil član njegove komisije in je kot vodja pristojnega oddelka usmerjal mednarodne teroristične akcije na Koroškem.

Pojdimo še na področje sociale in ekonomije. Referendum o malem delu bo. Gibanju za dostojno delo in socialno družbo, Študentski organizaciji Slovenije in Zvezi svobodnih sindikatov je uspelo zbrati precej več od zahtevanih 40.000 podpisov za referenduma. Podpise so v petek vložili v Državni zbor, ki mora referendum razpisati v roku enega tedna. Pobudniki zbiranja podpisov so prepričani, da zakon o malem delu omejuje dostopnost do študija, predvsem glede na omejitve dovoljenih letnih ur dela, ki jih zakon prinaša. Poleg tega so prepričani, da se tako spodbujajo t. i. prekerne oblike dela, medtem ko mladi za uspešno medgeneracijsko reševanje težav potrebujejo redne zaposlitve, brez katerih se ne morejo osamosvojiti, prav tako pa ne morejo dobiti posojila, denimo, za nakup stanovanja.

„Se bojimo, da malo delo ne bo služilo tistemu, čemur je služilo študentsko delo – temu, da so študenti in dijaki dobili dovolj denarja, da so lahko študirali. Predvsem ima zakon lahko slab vpliv na najšibkejše oz. na tiste, ki imajo najslabši socialni položaj, kajti tistim je bilo omogočeno, da so dobili dovolj sredstev za študij, zakon o malem delu pa jim to omejuje,“ je dejal predstavnik ŠOS-a Rok Primožič. Vlada je po drugi strani prepričana, da je referendum nepotreben. Kot med drugim poudarjajo na ministrstvu za delo, bo po zakonu o malem delu zdajšnje študentsko delo, ki ga študentje opravljajo brez vsakih socialnih pravic, postalo urejena oblika dela.

In kako je na splošno s socialnim položajem v državi? V Sloveniji je že 115 tisoč brezposelnih, kar je 15 odstotkov več kot pred enim letom. Brezposelnim so se ta teden pridružili tudi zaposleni v SCT-jevih hčerinskih družbah SCT obrati in SCT Gem mehanizacije, saj so dobili odpovedi. Družbi sta namreč od sredine januarja v stečaju. Nekateri delavci že od decembra niso dobili plač, denar iz jamstvenega sklada pa lahko pričakujejo šele marca.

Nekdanji delavci SCT-ja in aktivisti iz organizacije Nevidni delavci sveta so se v sredo zbrali pred SCT-jevim hčerinskim podjetjem Novista, ki upravlja samske domove. Nasprotovali so nasilni izselitvi delavcev, ki zaradi neizplačil plač ne morejo poravnati najemnine v domovih. „Naše zahteve so, da se spoštuje vse pravice, ki izhajajo iz dela, torej da naj takoj izplačajo plače, regrese, odpravnine, neplačane prispevke, ter seveda naj delavci takoj začnejo dobivati nadomestilo za brezposelnost, kajti ti ljudje so tu delali in te pravice pridobili, denarja pa ni. Ne morejo plačevati stanovanja, zaradi tega jih tudi mečejo ven iz samskih domov, toda te ljudi je treba zaščititi,“ je povedal aktivist Irfan Beširevič in napovedal pritisk na vlado.

Njen predsednik je bil od ponedeljka do srede na uradnem obisku v Washingtonu, kjer se je med drugim srečal s predsednikom ZDA Barackom Obamo in podpredsednikom Josephom Bideno „Mislim, da smo zelo okrepili zaupanje velesile kot so ZDA v Slovenijo, da je ta dostojna partnerica v domači in zunanji politiki,“ je dejal Pahor. Biden pa je rekel: „Mislim, da Slovenija postaja voditeljica v regiji. Prepričan sem, da so bili pogovori zelo koristni.“

Veliko senco na Pahorjevo srečanje z Obamo pa je vrgla nedavna objava ameriške depeše, ki je razkrila, da naj bi Slovenija v zameno za ta obisk morala sprejeti zapornika iz ameriškega taborišča za teroristične osumljence Guantanamo. Vendar je Pahor v Washingtonu znova zanikal vsebino depeše, je pa potrdil, da Slovenija pripravlja pravno podlago glede sprejetja katerega od ujetnikov.

Šport

V teh dneh je zagotovo najbolj vroče športno prizorišče v Garmisch-Partenkirchnu, kjer poteka svetovno prvenstvo v alpskem smučanju. Tam so zastopane tudi slovenske barve. Med moškimi so v reprezentanci vsi trije Andreji Jerman in Šporn, Križaj je žal že odstopil, nato tekmujejo še Aleš Gorza, Mitja Valenčič, Matic Skube, Gašper Markič in Rok Perko, med ženskami pa Tina Maze in Maruša Ferk. O trenutnih uspehih smučarjev v Garmisch-Partenkirchnu pa ste lahko več slišali v našem tekočem informativnem programu. Preizkušnje se bodo nadaljevale tudi v tednu pred nami.

Družba - pozitivno

Na slovenskih fakultetah in srednjih šolah sta bila v petek in soboto informativna dneva, na katerem so se dijaki in učenci pozanimali o nadaljnjem izobraževanju. Študentske in dijaška organizacija so tudi letos pripravile številne aktivnosti. Delili so jim predstavitvene brošure, na info točkah pa so udeležence pričakali informatorji.

Za konec pa še tale novica. V preteklem tednu je minilo 150 let od rojstva jezikoslovca, literarnega zgodovinarja in etnologa Matija Murka. Ob tej obletnici se je Pošta Slovenije odločila, da v seriji znamenite osebnosti izda spominsko znamko.