Recitacija slovenske poezije v Parizu
Prešernov dan v Parizu
Matjaž Merljak
V nedeljo, 6. februarja 2011, je Društvo Slovencev v Parizu v društveni dvorani v Chatillonu organiziralo praznovanje Prešernovega dneva za vse tam živeče Slovence. Kulturnega praznika se je udeležilo skoraj 100 navdušencev nad slovensko besedo, med njimi veleposlanica Republike Slovenije Veronika Stabej z družino, veleposlanik Republike Slovenije pri OECD Andrej Rant s soprogo, profesor, filozof in predsednik mednarodnega PEN kluba dr. Edvard Kovač, diakon Ciril Valant ter večina članov društva Slovencev v Parizu, predstavniki skupine MladiPariz in precejšen del tukajšnjih slovenskih diplomatov.
Praznovanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je v nabito polni novi kapeli Sv. križa daroval frančiškanski pater in dolgoletni profesor na univerzah v Ljubljani in Toulousu Edvard Kovač, sodeloval je domači diakon Ciril Valant. V uvodnem govoru je pater izrazil veselje nad pariško skupnostjo, v katero prihaja že več kot 25 let, diakon pa je povabil k večji aktivnosti in dejavnemu vključevanju v življenje Društva.
Kulturni program se je odvil v društveni dvorani, ki je v preteklosti gostila znane slovenske politike, kot na primer Lojzeta Peterleta ali Andreja Capudra, pa tudi umetnike, med njimi Bernardo Fink, Alojza Rebulo, Borisa Pahorja, Evgena Bavčarja, ki so veliko prispevali k današnji samostojni Sloveniji. V uvodnem govoru je predsednica Društva Ana Stegu Vičič poudarila, da je vsaka narodna skupnost v tujini živi nosilec slovenstva in da je zanj soodgovoren vsak posameznik s svojo osebno kulturno zavestjo. Veleposlanica Veronika Stabej pa je poudarila pomen slovenščine in slovenske enotnosti. Društvu Slovencev v Parizu se je zahvalila za delavnost in vztrajnost, s katerima si že več desetletij prizadeva za povezanost slovenske skupnosti v Parizu.
V kulturnem programu smo najprej prisluhnili recitacijam slovenske poezije pod naslovom Dom je jezik – jezik je dom. Izbor Prešernovih, Pavčkovih, Novynih, Kosovelovih, Grafenauerjevih in Fritzevih pesmi so izvrstno predstavile Nataša Vičič, Feriel Boucherit, Ava Vivod in Mateja Bizjak Petit. Slednja je kot slovenska pesnica in literarna prevajalka pred kratkim odprla Hišo slovenske poezije v Franciji in za tokratni praznik pripravila izbor slovenske poezije. Za glasbeno spremljavo so poskrbeli Alexandre Radigue (tretja generacija slovenskega rodu), ki je na klavirju izvajal slovensko ljudsko pesem Na planincah ter Daniel Brecelj in Jerca Pavli, ki sta sijajno izvedla Widorjevo Suito za flavto in klavir op. 34 v štirih delih. Oba sta študenta pariškega glasbenega konservatorija, medtem ko sta dve recitatorki študentki na Inštitutu za vzhodne jezike in civilizacije v Parizu. Veseli smo sodelovanja med izobraževalnimi inštitucijami in slovenskim društvom, saj se tudi na tak način povezujejo starejše in mlajše generacije Slovencev v Parizu.
Osrednji govor je imel prof. dr. p. Edvard Kovač, filozof, teolog in literarni esejist, ki deluje med Slovenijo in Francijo. Spregovoril je o Prešernu in Trubarju, dveh velikih Slovencih, ki ju kljub vsem razlikam povezujejo globoka predanost svojemu narodu in jeziku, želja po svobodi in etični odnos do slovenske besede. Gre za troje idej, ki so bile podlaga za vzpostavitev slovenske državnosti. Na koncu je govornik citiral tudi francoskega filozofa Mariona, ki pravi, da če v sodobnem svetu obstaja čudež, je to ravno ohranitev slovenskega jezika.
Ob koncu se je občinstvo vsem nastopajočim zahvalilo z glasnim aplavzom in mnogi izseljenci so imeli solze v očeh ob poslušanju slovenske književnosti. Vse čestitke za to gredo režiserki kulturnega programa, vsestranski Mateji Bizjak Petit, in predsednici Društva Slovencev v Parizu, dinamični in širokosrčni Ani Stegu Vičič, ki je s to proslavo znala povezati vse pariške Slovence.
V dvorani je odmevala slovenska pesem, mize so se šibile pod slovenskim pršutom, doma narejenimi klobasami in drugimi dobrotami, svoj šarm sta dodala tudi francoski šampanjec in vino. Kasneje smo bili deležni še slovensko-francoskih sladkosti, ki jim ni bilo konca po raznolikosti. Hvala vsem, ki - iz dobre volje in za boglonaj – porabijo svoj prosti čas za pripravo veselega praznovanja. Tisti, ki pridemo v Chatillon le nekajkrat letno, se premalo zavedamo tihe požrtvovalnosti in globoke zvestobe slovenstvu, ki v resnici ohranjata slovensko skupnost v Parizu in ki sta Slovence v tujini povezovala že davno pred obstojem samostojne države in uradnih predstavništev.
V sproščenem in toplem vzdušju, v katerem so se prijetno počutili tako novodošli kot dolgoletni člani Društva, smo po slovensko zapeli ob spremljavi harmonikarja Marjana Slaviča, kasneje pa je na oder prišla pevka Seherezada, ki je prinesla tudi barve francoskega šansona. Praznovanje, ki je bilo tako po kulturni kot družabni strani izredno bogato, nas je vse tam živeče Slovence močneje povezalo, zato si lahko le želimo, da bi nam še velikokrat tako toplo zazvenela domača beseda in pesem!
Meta Klinar je lektorica slovenskega jezika na INALCO v Parizu
