Od petka do petka: 28. januar - 4. februar 2011

| 06.02.2011, 09:40 Matjaž Merljak

Zamenjava vodstva mariborske nadškofije, dan posvečenega življenja, dostopnost do arhivov, ki vsebujejo podatke obveščevalno-varnostnih služb, Slovenci iz Egipta so prišli domov, Mirna je nova slovenska občina, podražitve ... so teme tokratnega pregleda domačih dogodkov, ki ga je pripravila Urška Hrast iz informativnega uredništva Radia Ognjišče.

Cerkev

Potem ko je v zadnjih dveh tednih v Sloveniji odmevalo dogajanje v zvezi s finančnim stanjem mariborske nadškofije - samo njen dolg naj bi znašal več kot 17 milijonov evrov - je le-to pretekli četrtek doživelo neke vrste vrhunec; papež Benedikt XVI. je v skladu z Zakonikom cerkvenega prava sprejel odpoved službe dozdajšnjega nadškofa metropolita Franca Krambergerja. Ta je zanikal, da bi ga v odstop nagovorili zaradi finančnih težav. Zatrdil je, je ta povezan izključno z dopolnjenim 75. letom starosti, ko škofi ordinariji po predpisih zaprosijo za razrešitev.

Za vsa dela se je zahvalil sodelavcem na ordinariatu, vseh duhovnikom metropolije in vernikom, ki so glavnina vsake krajevne Cerkve. Svojemu nasledniku pa je zaželel obilo blagoslova ter pastoralnih in drugih uvidov za uspešno delo v prihodnosti. Mariborska nadškofija je tako dobila novega ordinarija, sedmega Slomškovega naslednika. To je postal dosedanji nadškof pomočnik Marjan Turnšek. Zdaj so pred njim pomembni izzivi. Mariborski nadškof Marjan Turnšek ve, da bo zaupanje vernikov težko pridobiti, vendar ostaja optimist.

Nadškof Turnšek je potrdil, da je načrt sanacije finančnih težav nadškofije pripravljen, vendar pa mora nadškofija zanj najprej dobiti dovoljenje Vatikana. Ob tem je s pripombo, da je to stvar notranje ureditve Cerkve, vseeno priznal, da poslovanje med mariborsko nadškofijo in Vatikanom v preteklosti ni bilo vselej najbolj v skladu s pravili. Med vzroki za nastalo stanje je omenil premajhno vedenje o tovrstnem poslovanju, kajti Cerkev z njim pred samostojno državo, glede na sistem, ki je vlada pred tem, družb s katerimi bi upravljala, sploh ni mogla imeti.

V katoliški Cerkvi smo v sredo, 2. februarja, obhajali praznik Gospodovega darovanja ali svečnico, pa tudi 15. dan posvečenega življenja. Po svetu deluje skoraj 794 tisoč redovnikov, kar je 8 tisoč manj kot prejšnje leto. Število žensk, ki vstopi v redovno življenje je precej večje od števila moških. Redovniški poklic najbolj upada v Evropi. Redovniki in redovnice so pri mašah na ta dan obnovili svoje redovniške zaobljube. Misijonar in voditelj duhovnih vaj za zakonce, jezuit, p. Lojze Markelj je bil gost našega jutranjega programa. Za ljubljansko nadškofijo je slovesnost potekala v Dravljah, murskosoboško škofijo v Beltincih, novomeško v Šentjerneju, koprsko škofijo v župniji Nova Gorica – Kapela, za celjsko v Sevnici in mariborsko pri sv. Jožefu na Studencih, kjer so jih sprejeli bratje kapucini.

V tednu, ki je za nami, je minilo 72 let od smrti božjega služabnika škofa Janeza Frančiška Gnidovca. Papež Benedikt XVI. mu je 27. marca lani potrdil tudi herojske kreposti, s čimer je Gnidovec korak bližje beatifikaciji. Njegova posebnost je bila njegova preprostost. Napori mu niso bili odveč. Svoje poslanstvo je videl v apostolatu, molitvi in pastoralni dejavnosti; vodila ga je gorečnost za duše. Med rugim je zgradil novo cerkev v božjepotnem svetišču Letnica na Kosovu. Prav pred letniško črno Marijo pa je božji klic zaslišala tudi blažena Mati Terezija, na kar je na oktobrskem romanju Ognjišča opozoril tudi urednik Ognjišča Božo Rustja. Posebej so se 72. obletnice smrti Božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca spomnili v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani, kamor so lani septembra prenesli njegove posmrtne ostanke.

Politično dogajanje

Dogajanje na domačih tleh pa je bilo ves pretekli teden povezano z dostopnostjo do nekdanjih arhivov, ki vsebujejo podatke obveščevalno-varnostnih služb, občutljive zaradi varstva človekovih pravic in nacionalne varnosti. Omenjena določila so v zadnjih dneh vzbudila precej pozornosti v politični javnosti. Medtem ko so v opoziciji prepričani, da skuša vlada zaščititi sporno delovanje nekdanje Službe državne varnosti, pa v koaliciji opozarjajo, da bi razkritje določenih informacij lahko ogrozilo nacionalno varnost in varnost posameznikov. Sredi tedna so se na to temo s premierjem Pahorjem sestali predsedniki parlamentarnih strank, vodje poslanskih skupin ter poslanci manjšin, vendar sestanek ni prinesel dogovora. Del arhivov tako ostaja zaprt za javnost, je dejal predsednik SDS Janez Janša. V uradu varuha človekovih pravic po besedah namestnika varuha Jerneja Rovška menijo, da je zakon treba spremeniti. Na seji je sodeloval tudi direktor Arhiva Republike Slovenije Dragan Matić. Poudarja, da zakon vse od spremembe v letu 2006, s katero so popolnoma odprli gradiva nekdanje Službe državne varnosti, pa do leta 2009 „ni bil konzumiran, zato prej tudi ni prišlo do težav“.

V Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji so se odzvali na očitke, da skušajo skrivati in prikrivati arhivsko gradivo. Poudarjajo, da ne nasprotujejo javni dostopnosti tistega dela arhivskega gradiva Službe državne varnosti, na podlagi katerega se lahko razkrije njeno idejnopolitično motivirano delovanje na notranjepolitičnem področju. Opozarjajo tudi, da se zavedajo pomembnosti in občutljivosti podatkov.

Nadaljujemo v Egiptu, kjer je minil še en nemiren teden. Spopadi med protivladnimi protestniki in privrženci predsednika Hosnija Mubaraka, ki naj bi pravzaprav bili policisti v civilu in plačanci, so v državi terjali že več kot tristo življenj. Sicer je egiptovsko generalno državno tožilstvo trem nekdanjim ministrom prepovedalo potovanja in zamrznilo bančne račune, podpredsednik pa je zatrdil, da tako Mubarak kot tudi njegov sin ne bosta kandidirala na jesenskih predsedniških volitvah. Vlada Republike Slovenije je državljane uradno pozvala, naj se čim prej vrnejo domov. Predstavnik Kompasa Mišo Mrvaljevič sicer meni, da predčasna evakuacija iz Egipta ni bila tako nujna.

Poslanci so v preteklih dneh sprejeli zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin, s katerim se je Mirna izločila iz občine Trebnje ter tako postala samostojna občina. Tako se 210 slovenskim občinam pridružuje še ena. Njeno ustanovitev je ustavno sodišče poslancem in poslankam naložilo z isto odločbo, kot je to storilo za občino Ankaran, pri kateri se še vedno zapleta. Mirnčani so novico sprejeli z navdušenjem, je dejal koordinator odbora za ustanovitev občine Mirna Dušan Skerbiš. O novem predlogu za ustanovitev občine Ankaran, ki ga je vložila SLS, bodo poslanci in poslanke odločali na izredni seji prihodnji teden.

Pretekli teden se je spet podražila hrana, in sicer mleko, olja in jajca. V Novi Sloveniji menijo, da bolj kot podražitve hrane bodejo v oči nesorazmerja v pogači, ki si jo razdelijo pridelovalec hrane-kmet, predelovalna industrija in trgovci. V stranki menijo, da bi morali spodbujati neposredno prodajo hrane s kmetij.

Inflacija bo po napovedih Urada za makroekonomske analize in razvoj letos znašala nekaj več kot dva odstotka, gospodarska rast pa bo 2 in pol odstotna. Glavno gonilo inflacije bodo tudi v prihodnje rastoče cene hrane in surovin na mednarodnih trgih, ki so na zgodovinsko visokih ravneh, meni direktor Umarja, Boštjan Vasle.

Šport

Union Olimpija je v tretjem krogu drugega dela evrolige doživela drugi poraz. Maccabi je bil v Tel Avivu še enkrat več prepričljivo boljši (104:67). Je pa imela naša reprezentanca srečo pri žrebu za letošnje evropsko prvenstvo septembra v Litvi. Slovenska reprezentanca bo v skupini D igrala z Rusijo, Belgijo, Gruzijo, Bolgarijo in Ukrajino.

Blestela je tudi naša tenisačica Katarina Srebotnik. Na odprtem prvesntvu Avstralije v melbournu je bila v paru s Kanadčanom Danielom Nestorjem zmagovalka, v paru s Čehinjo Peschejevo pa polfinalistka.

Odbojkarji ACH Volleyja pa so v prvi tekmi osmine finala lige prvakov v ljubljanski dvorani Stožice izgubili z ruskim Zenitom iz Kazana z 0:3 (-21, -18, -16). Povratna tekma bo v sredo Rusiji.