Slab začetek, dober konec?

Slovenija 25. 02. 2011, 15:26 Tanja Dominko

Ta malo spremenjeni rek mi dostikrat pride na misel in upam, da bo držal za leto 2011. Prav res se ni dobro začelo. Če smo že mislili, da slabše, kot je bilo lani, ne more biti, se je izkazalo, da smo se zmotili. Zdajle se počutim nekako tako kot mnogi pri kosilu na veliko noč.

Pred seboj imaš veliko jedi, a ker si še precej sit od bogatega zajtrka, ti prav nič ne dišijo. Tudi meni ne diši nobena od zgodb, ki se dogajajo okoli nas, prav sita sem tudi sama vseh mogočih resničnih ali malo manj resničnih navedb o krajah, goljufijah, spornih prijateljstvih, zaupanju nepravim ljudem, o lažeh in obračanju dejstev sebi v prid, predvsem pa o denarju. Začelo se je z objavo dolga mariborske nadškofije in z njo povezanih družb, zgodba se odvija v ne preveč simpatičnih nadaljevanjih, in le upam lahko, da bo to zgodba, če že ne s srečnim, pa vsaj kolikor toliko zadovoljivim koncem. Nauk pa je tako ali tako vsem znan- prste stran od vabljivega medu.

Med je, kot kaže, preveč dišal tudi mnogim v vodstvu slovenske podružnice Hypo banke. Poimenovali bi jo lahko afera vseh afer, saj gre za milijonske zneske. Hypo leasing ima kar polovico od svojega premoženja, vrednega več kot 2 in pol milijarde evrov, v nepremičninah. Samo po sebi se to še ne sliši tako sporno. Banka, ki je imela očitno denarja dovolj, je vlagala v nepremičnine. Ampak tu vmes se je očitno zapletlo. Kot kaže, je namreč od lastnikov odkupovala nepremičnine po precej višjih cenah, kot so bile na trgu, torej po pričakovanih cenah. Če se pač zgodi črn scenarij, ko ne bo imela več toliko denarja na zalogi, tisti, ki so ji nepremičnino prodali, zdaj pa zanjo plačujejo leasing, pa teh visokih zneskov ne morejo več plačevati, je banka v stiski. Če proda, bo lahko prodala le za polovico zneska, ki ga je plačala prvotno. Ali pa bo čakala, da leasingojemalci vendarle začnejo plačevati svoje obroke. Prvi mož te banke je bil vrsto let Božo Špan, ki je bil, kot smo lahko prebrali v Financah, dolgo član fundacije Parus, ki jo je ustanovil partner Katarine Kresal Miro Senica. Ste ujeli informacijo o tem, koliko posojil naj bi dobil Senica v nekaj letih? Zadnjega za okroglih pet milijon pred letom in pol, vse je vzel na isto nepremičnino, svojo pisarno? Le kako je oz. še bo vse to odplačal? In zakaj je sploh potreboval toliko denarja? Pravi, da vse kredite redno servisira in da so bili najeti skladno s tržnimi pogoji. Mu verjamete?

In... ste ujeli morda tudi informacijo o tem, da je notranja ministrica ob zamenjavi vodstva v Hypo banki takoj ukrepala, na inšpektoratu za notranje zadeve so uvedli inšpekcijski nadzor glede zakonitosti izvajanja dejavnosti zasebnega varovanja v Hypo Alpe Adria banki. Zdaj menda tam varuje varnostna služba, ki ji ona zaupa. In ali ste ujeli informacijo tudi o tem, da ima LDS dostikrat blokirane račune, ker ne plačuje redno svojih obveznosti? Boste sešteli 1+1? Dobimo zanimiv rezultat, kajne?

Precej medu so na prstih našli tudi pri družini Jankovič, njihovi posli s prodajo zemljišč so precej sporni, samo vprašanje časa je, kdaj bo to tudi dokazano. Zanimivo je, da naj bi po navedbah župana Jankoviča mestna občina zasebniku Matjažu Ravnikarju za kvadratni meter njive v Stožicah plačala kar 1700 evrov. Tako kažejo uradni podatki Mestne občine Ljubljana- 442 tisoč evrov za 247 metrov. Pa je to res? Oglasili so se Ravnikarjevi, ki trdijo, da je ta številka za desetkrat prenapihnjena. Dogovorjena cena je 180 evrov za kvadrat, ki pa ne bo izplačan, pač pa bodo dobili nadomestno zemljišče. Županu očitajo, da s ceno v uradnih dokumentih zavaja javnost. Si predstavljate, kam bi dejansko izginila razlika med odškodnino, ki jo bodo Ravnikarjevi vendarle dobili in znaša 78 tisoč evrov, ter 442 tisoč evri, ki jih navajajo na mestni občini? V kakšen žep ali dva, verjetno. In to ni osamljen primer.

Janez Janša ima prav, ko pravi, da „gospodarstvo nikoli ne bo dobro delovalo v okolju, kjer veljajo dvojna merila in v katerem lahko nekateri nekaznovano kradejo ali dobivajo nezavarovane kredite, dobri in pošteni podjetniki pa propadajo“. Pa vendar se zdi, da je slasten med, vendar nefinančne sorte, zapeljal, tudi največjo opozicijsko stranko, da je prste vtaknila tja, kamor ji ne bi bilo treba. Ne govorim o tem, da ni prav, da je brskala po arhivih, zakon ji je to omogočal, in prav je, da pozna zgodovinska ozadja. Pomagajo ti pri presoji današnjega časa in ljudi, ki krojijo prihodnost. Vendar pa bi se lahko iz zgodovine tudi nekaj naučili. Ko že kaže, da te ljudje vidijo kot možnega mandatarja ali pa enega ključnih ljudi v obdobju po naslednjih volitvah, ko dobro kotiraš na vseh anketah, ko vidiš, da se tvoji nasprotniki sesuvajo med seboj in sami sebi kopljejo jamo, naj ti to ne stopi v glavo, ne pusti se speljati stran od stvari, ki so pomembne tukaj in zdaj. Smotrno načrtuj naslednje korake, razmišljaj o prihodnosti, o tem, kako bi ti nekatere stvari naredil bolje in kako kaniš Slovenijo popeljati ven iz požrešnosti, ki so ji blizu tisti, ki jo vodijo danes. O čem govorim? Velikovec je tema, ki bo, kot kaže, odnesla velik delež priljubljenosti sedanjega vodje največje opozicijske stranke. Kot kaže, se v dvajsetih letih nismo kaj dosti naučili. Spomnite se, kaj je bilo tisto, kar je odneslo dr. Jožeta Pučnika na predsedniških volitvah. Pa ne rečem, da ni imel prav, in tudi ne rečem, da SDS nima prav, kar trdi, le način, kako to trdi, ni najboljši. In čas tudi ne. Zato bi bilo dobro, da bi si omislili kakšnega odličnega svetovalca pri nastopanju v medijih in da se ne bi počutili tako zelo pametne in vsevedne. In da se ne bi prenaglili, potem se tudi ne bi bilo treba opravičevati. Dokumenti so pomembna reč, pravi tudi nekdanji SDS-ov minister in nosilec liste na ljubljanskih lokalnih volitvah dr. Žiga Turk. »Morda so bili tako najdeni v arhivu, morda so bili površni pri sestavljanju v datoteko. Pri tako resni zadevi bi bilo treba natančneje citirati in jasno povedati, kako so dokumente dobili. Potem se ne bi pogovarjali o tem, kako so datoteke sestavljene, ampak o tem, kaj v njih piše. Kar je bistveno,« meni Turk.

Podpišem tudi odgovor, ki ga je na vprašanje tednika Demokracija, v kakšnem smislu bi bilo treba stranko okrepiti, da bi lahko dosegla potrebno večino na prihodnjih volitvah, dal evropski poslanec in nekdanji strankin podpredsednik dr. Milan Zver. Takole sklene: „Na koncu šteje človeški potencial, ljudje, ki stojijo za tem, ki potegnejo gor ali dol. Kadrovsko se moramo še okrepiti, da dosežemo napoved.“ Drži. Vse tiste žolčneže, ki stranki v javnih nastopih bolj znižujejo priljubljenost, kot pa kaj drugega, in morda tudi v ozadju podpihujejo k napačnim reakcijam, pa je treba umakniti na drugi tir.

Še dobro, da imamo športnike, da se vsaj česa lahko veselimo v teh turobnih zimskih dneh.

Komentar tedna sem spisala novinarka Tanja Dominko