Čez leto 2010
| 04.01.2011, 14:09 Jože Bartolj
Najprej naj vsem zaželim vse dobro v letu, ki smo ga pravkar začeli in se za trenutek ozrem še nazaj v leto, ki smo ga pred nekaj dnevi sklenili. Je bilo leto 2010 uspešno ali ne?
Kar nekaj stvari se je zgodilo, ki so nas zaposlovale dobršen del leta in pokazale, da je naša demokracija na preizkušnji. Prav tako so svet zaznamovale katastrofe in nesreče, pa tudi upanje in veselje. Ko sem pred dnevi skušal strniti dogodke leta 2010 v smiselno celoto, se mi je zapisal kratek seznam. Naj ga na kratko predstavim in utemeljim.
1. Primer Baričevič
2. Vegrad, Merkur SCT, ... Hilda Tovšak, Bine Kordež, Ivan Zidar...
3. Lokalne volitve in Zoran Janković
4. Referenduma o arbitraži in o RTV
5. Simona Dimic
6. Družinski zakonik in Civilna iniciativa Aleša Primca
7. Slovenski evharistični kongres z beatifikacijo Lojzete Grozdeta
8. Wikileaks in Julian Assange
9. 33 čilskih rudarjev
10. Smrt poljskega političnega in vojaškega vrha
Primer Baričevič
Dobršen del leta smo se ukvarjali s primerom zdravnika, ki so ga v sumljivih okoliščinah raztrgali njegovi psi, za katere se je izkazalo, da so bili spolno zlorabljeni. Za navadne državljane je bilo v tem primeru najbolj zaskrbljujoče spoznanje, da znotraj Slovenije obstajata dve državi: država za elito in država za ostale. To je postalo še toliko bolj jasno po tožilski zavrnitvi večine obtožnih predlogov in še vedno nedokončanem sodnem postopku za Stanislava Megliča, ki so ga Baričevičevi psi napadli že pred davnimi leti. Najslabše smo jo pri tem primeru odnesli državljani. Ali sploh še lahko zaupamo v delovanje pravne države?
Vegrad, Merkur, SCT…
Leto, ki mineva je prineslo trenutke streznitve tudi v nekaterih velikih gospodarskih sistemih, ki so zaradi krize in negospodarnih naložb, neslavno končali v stečaju. Ob tem so najbolj tragične zgodbe malih ljudi, ki so bili povezani z omenjenimi sistemi in že mesece niso dobili plač za pošteno opravljano delo, vodilni pa so zakockali celo denar, ki so ga za umrle sodelavce zbrali tisti z najbolj mizernimi mezdami.
Lokalne volitve
Leto 2010 je bilo tudi volilno leto. Splošen vtis po volitvah je bil, da so bili z rezultati zadovoljni v vseh večjih političnih strankah. Na čelu največjih mest so večinoma ostali isti kandidati. Posebno mesto je kljub vsemu zasedel ljubljanski župan Zoran Janković, ki je ob prepričljivi zmagi dosegel celo boljši rezultat kot pred štirimi leti. K fenomenu Jankovič je nujno treba prideti poimenovanje vpadnice v Ljubljano po nekdanjem partijskem samodržcu Titu in projekt ljubljanskih Stožic, ki so jih za silo končali prav pred lokalnimi volitvami. Kdaj bodo res dokončane pa ni mogoče reči.
Referenduma arbitraži in o RTV
Lani smo dvakrat odšli na referendum. Prvič smo odločali o tem ali naj mednarodnim arbitrom prepustimo nalogo določitve meje med našo državo in Hrvaško, drugič pa o tem ali naj se uveljavi vladni predlog zakona o RTV Slovenija. Prvi referendumski rezultat je bil izjemno tesen, a ugoden za vladno koalicijo. Ta je po skoraj 20. letih uspela vprašanje meje pomakniti iz mrtve točke. Referendum pa je pokazal veliko razdeljenost volilnega telesa glede tega vprašanja. Drugi referendum o RTV-jevskem zakonu, pa je bil za stranke koalicije popoln polom. Bil je v znamenju nizke volilne udeležbe in prepričljive zavrnitev vladnega predloga. Po drugem referendumu se vse glasneje pojavljajo tudi tendence, da je potrebno z institutom referenduma nekaj storiti.
Simona Dimic
Predsednika vlade so vse leto 2010 spremljale različne afere. Predvsem je dokazal, da ni vodstveni tip. Ob vseh aferah se mu je zgodila še zgodba generalne sekretarke vlade, ki je s svojim nastopom in izjavami, da ni premožna, šokirala javnost. Kdo ji je prenavljal hišo, za kakšne denarje in ali so bila za vsem tudi okoriščanja vplivnih posameznikov, še ni jasno, saj vsi postopki še niso končani. Treba pa je priznati, da je Dimičeva zaradi pritiska javnosti, hitro odstopila in odpotovala na dopust v Dubaj.
Družinski zakonik
Slovenska javnost se je letos spoznavala s predlogom novega, spornega družinskega zakonika. Ta homoseksualne pare izenačuje s heteroseksualnimi in jim omogoča celo posvojitve otrok. Odmevna je bila izključitev Aleša Primca in Civilne iniciative za pravice otrok, s sej pristojnega vladnega odbora. Lahko smo spoznali tudi, da je predlog nove družinske zakonodaje nastajal v zelo ozkem, zaprtem krogu ljudi, brez širokega javnega konsenza.
Slovenski evharistični kongres
V Celju se je zbrala velika množica 32.000 ljudi, med njimi 17 škofov in nadškofov, 750 duhovnikov, 1300 pevcev… Impozantne številke, ki kažejo, da je bilo lepo skupaj obhajati evharistijo. Bil je praznik vere in povezanosti. Kristjani so stopili iz vsakdanje „ilegale“ na svetlo, napolnili so celjski stadion in dvorano Zlatorog. Kongres je bil deležen tudi široke medijske pokritosti, nekateri (npr Tine Hibar) pa se niso mogli znebiti nelagodja ob tem, da so se kristjani spet javno zbrali. Dogodek je bil povezan tudi z beatifikacijo mučenca Alojzija Grozdeta, ki počasi vendarle prodira v slovensko zavest.
Seveda to še zdaleč ni vse, saj so Slovenijo letos zaznamovale stoletne vode, nadaljevanje vračanja starih kadrov (po Ertlu, še Masleša, Fišer...), a poglejmo še na tuje:
Wikileaks
Je Julian Assange sodobni Robin Hood ali terorist, ki ogroža globalno varnost? To vprašanje smo si lahko zastavljali ob objavi zaupnih ameriških diplomatskih depeš. Te pravzaprav ne sporočajo nič takega, kar ne bi mogli sklepati že sami, vendar pa je razgaljanje „največje in najpomembnejše“ svetovne velesile pokazalo, kako Američani razmišljajo, kakšni interesi jih vodijo in da je politika polna „umazanih“ podrobnosti. Assange je vse podatke objavil brezplačno in pristal v britanskem zaporu, torej bi se malo posplošeno „robinhudovska“ primera lahko celo izšla. Ali se je z objavo depeš dejansko poslabšala varnost, nas Američani zaenkrat še niso uspeli prepričati, le njihov ugled je resno ogrožen…
33 čilskih rudarjev
Dobra dva meseca smo lahko spremljali pretresljivo čilsko zgodbo o rudarjih, ki so bili ujeti 700 metrov pod zemljo. Sprožila se je globalna reševalna akcija v kateri je sodelovalo ogromno ljudi in inštitucij, tudi ameriška vesoljska agencija Nasa, pa nemški reševalci s svojo opremo. Zgodba se je srečno končala za vse. Njihovo reševanje so spremljale množice gledalcev po vsem svetu, saj je okoli rudnika bivakiralo okoli 2000 poročevalcev iz vsega sveta.
Smrt poljskih politikov in vojakov
Na poti v Katyin, mesto tragedije poljskih častnikov, ki so jih likvidirali Sovjeti, se je 10. aprila pri Smolensku zgodila tragična letalska nesreča. V njej so umrli tedanji poljski predsednik Lech Kaczynski ter 95 drugih članov poljskega političnega in vojaškega vodstva. Na simboličen način je bilo že drugič v slabih 100 letih „obglavljeno“ poljsko politično in vojaško vodstvo. Vzroki nesreče ostajajo neznani, hkrati pa poglabljajo spor med Rusijo in Poljsko, ki pišeta vsaka svoje poročilo o vzrokih nesreče.
Veliko je torej tem, ki so nas zaznamovale in bodo na nas vplivale tudi na začetku novega, še mladega leta 2011. Kljub temu se nam ponuja priložnost za nov začetek. Odprli smo nove koledarje v katere bomo z novim svinčnikom vpisali nove dogodke. Na začetku novega leta nismo mlajši, smo pa nedvomno bolj izkušeni in modrejši kot lani. Kje je tu nov začetek? Meja novega leta je nekako umetna. Koledar se resda obrača, ampak mi smo še vedno ujeti v ritem starega življenja in res veliko novega ni na začetku mladega leta. Minevanje let nas spominja na lastno majhnost. A vendar je ta majhnost vse kar imamo. Če še tega ne bomo izkoristili, kaj nam sploh še ostane...
Zato se moramo potruditi in v okolju videti tudi dobre stvari. Da se vendarle premikamo naprej. Da je svet kljub vsemu boljši, kot je bil še pred dvajsetimi leti, ko smo stopili na samostojno pot. Videti moramo, da svet ni samo to, kar nam prinašajo časniki, radio in televizija z naborom novic, ki nas šokirajo in le redko spravijo v dobro voljo. Naučiti se moramo videti tudi dobro. In naj bo to naša naloga v letu, ki je pred nami.
