V Egiptu vse več zahtev po spremembah
Svet | Marta Jerebič
Razmere v Egiptu ostajajo napete. Protestniki vedno bolj odločno zahtevajo odstop predsednika Hosnija Mubaraka, ki je na oblasti skoraj 30 let. Protestniki napovedujejo, da bodo na ulicah Kaira in večjih mest vztrajali, dokler Mubarak ne bo odšel.
Oblasti so, da bi preprečile prihod protestnikov, ustavile železniški promet, že peti dan ne deluje internetno omrežje, znova je pričakovati težave v telefoniji. Dolgo se je ugibalo, na čigavo stran se bo postavila vojska, ki ima v nasprotju s policijo pri prebivalcih veliko večji ugled. Vse, ki protestirajo proti Mubarakovemu režimu je zato opogumila njeno sporočilo, da ne bo uporabila sile proti ljudstvu, saj ima njegove zahteve za legitimne.
V zadnjem mesecu je sicer počilo v več arabskih državah. Začelo se je v Tuniziji, temu zgledu so poleg prebivalcev Egipta sledili še državljani Alžirije, Jordanije, Jemna in Sudana. Razlogi za proteste so različni – od brezposelnosti do želje po demokraciji. Strokovnjak za islam, kombonijanski p. Giuseppe Scattolin, je v pogovoru za vatikansko agencijo Fides povedal, da se protestom pridružujeta še verski fundamentalizem in kulturna kriza, ki traja že skoraj dve stoletji ter je posledica trka islamske tradicije in sodobnega sveta. Pa bo arabski svet sposoben sprejeti demokracijo? P. Scattolin meni, da demokracija terja čas, potrebna pa je tudi kulturna priprava.
Jezuitski p. Samir Khalil Samir, po rodu iz Egipta, sicer pa profesor arabske kulture in islama na bejrutski katoliški univerzi je poudaril, da so potrebne globalne reforme na političnem, gospodarskem, družbenem in verskem področju. "Protesti so pravzaprav že precej časa potekali prek medijev. Pred dvema letoma je bila ustanovljena stranka z imenom Dovolj! Režim, ki obstaja že 30 let, ne omogoča sprememb ali sprejemanja drugačnih stališč," je povedal za Radio Vatikan. Tudi ta strokovnjak za islam se pridružuje mnenjem, da bi gibanja skrajnežev lahko izkoristila trenutno nestabilnost za vzpon na oblast. "Muslimanska bratovščina je nastala leta 1928 s ciljem ustvariti islamske države. Takšna gibanja smo ustvarili sami. Če država ne zagotavlja svobode in socialne pomoči, to začnejo izkoriščati skrajne skupine," je menil.
Muslimanska bratovščina, ki je v Egiptu uradno sicer prepovedana, vendar ji je delovanje dovoljeno, se je v proteste previdno vključila nekaj dni pozneje, da je ne bi razglasili za islamistično. Večinoma se je v protestih osredotočila na zagotavljanje socialnih storitev, po čemer je sicer znano njeno javno delovanje. Znana pa je seveda tudi po tem, da je v stikih s Hamasom in Al Kaido.
