Radio Ognjišče
Petra MalenšekPetra Malenšek
Marko ZupanMarko Zupan
Marcel KrekMarcel Krek
Borut Škodlar, Maja Ebert Moltara, Urh Grošelj, Polona Campolunghi Pegan (foto: ARO)
Borut Škodlar, Maja Ebert Moltara, Urh Grošelj, Polona Campolunghi Pegan | (foto: ARO)

Asistiran samomor: Zdravniške organizacije zakon označile za skropucalo

Slovenija Marta Jerebič

Skupina kanadskih zdravnikov je napisala pismo slovenskim zdravnikom, v katerem na podlagi lastne izkušnje opozarjajo na nevarnosti uzakonitve asistiranega samomora. Med drugim izpostavljajo, da je pogosto lažje dostopati do evtanazije kot do socialne podpore, paliativne oskrbe in celo osnovne zdravstvene oskrbe. Na to so znova opozorile tudi slovenske zdravniške organizacije in drugi predstavniki stroke, ki so bili iz snovanja zakona o asistiranem samomoru izključeni. Označili so ga za »skropucalo« in med drugim poudarili, da je vrstni red povsem napačen. Sploh še nimamo zakona o paliativi, urejeno ni niti osnovno zdravstvo, odpiramo pa pot v samomor.

Sedem odstotkov smrti evtanazija

Zakoni o evtanaziji najprej zajamejo neozdravljivo bolne, zelo hitro pa postane legalna izbira za vse, celo dementne in zgolj »utrujene od življenja«. Predsednik Katedre za medicinsko etiko Medicinske fakultete Urh Grošelj je navedel podatke za Quebec v Kanadi, kjer je v manj kot desetih letih kar 7 odstotkov vseh smrti posledica evtanazije. »Pri nas predlagatelji govorijo o 20 do 30 primerih, če bomo prišli na 7 odstotkov, je to 2000 primerov, to je 100-krat več.«

Vir organov za presaditev

Opozoril je tudi, da evtanazirani bolniki brez malignih bolezni vse pogosteje postajajo dragocen vir organov za presaditev, kar še posebej velja za tiste, ki so se za evtanazijo odločili zaradi psihičnega trpljenja, med njimi so tudi zelo mladi. Zdravniki iz tujine ob tem poročajo o evtanazijskem mobingu.

Bodo strategije za preprečevanje samomorov še utemeljene?

Psihiater Borut Škodlar se je vprašal, kako bodo v prihodnosti vse strategije preprečevanja samomorilnosti še utemeljene, če bo pravica do samomora preglasila zavezo, da rešujemo življenja. Poudarja, da pri vseh pacientih s težjo depresijo prihaja do občutij neznosnosti, a vseeno je to stanje, ki pri mnogih, ki se zdravijo, tudi mine.
»Iz tega izhaja vprašanje, kako naj bi psihiater v zelo kratko predpisanem času, morda v enem samem srečanju presodil, ali je človek sposoben ali nesposoben odločanja o življenjski stvari, sprotni, manjši mogoče, a o tako ključnem vprašanju, kot je vprašanje življenja.«

Bo asistiran samomor postal del običajne medicinske obravnave?

Družinski zdravniki ostro nasprotujejo, da asistiran samomor postane del običajne medicinske obravnave. Družinska zdravnica Polona Campolunghi Pegan je ob tem opozorila, da vsak 12. pacient na ta način umira več kot 6 ur, nekateri več dni. »Nikjer v zakonu ni določeno, kaj naj zdravnik in medicinska sestra storita v primeru, ko pri takem pacientu pride do komplikacij, do krčev epileptičnega napada, bruhanja. Tega zakon ne določa in prepušča zdravniku in medicinski sestri, ki bo zelo težko odreagirala na način, da bo spoštovala pacientovo voljo in hkrati ne kršila zakona.«

Ugovor vesti

Sicer bi po besedah predsednice zdravniške zbornice Bojane Beović približno 90 odstotkov zdravnikov uveljavljalo ugovor vesti.

Slovenija
Multimedijski adventni koledar Radia Ognjišče (photo: Štefan Iskra) Multimedijski adventni koledar Radia Ognjišče (photo: Štefan Iskra)

Adventni koledar za otroke: Greš z nami na pot?

Za letošnji advent smo v sodelovanju z založbo Ognjišče za vas pripravili multimedijski adventni koledar. Na podkastu Zgodbe za otroke vas bo vsak dan pričakala nova zgodba, ki jih bomo prebirali ...

Boštjan Dolinšek (photo: Izidor Šček) Boštjan Dolinšek (photo: Izidor Šček)

Župnija je nekaj, kar gradimo vsi skupaj

Boštjan Dolinšek, ki v Rimu trenutno študira pastoralno teologijo, si težko predstavlja, da kot duhovnik ne bi imel neposrednega stika z ljudmi. O tem, kako vidi župnije ter sodelovanje laikov v ...

Avdio player - naslovnica