Madžarska kapelica pri Vižintinih

| 24.12.2010, 10:37 Matjaž Merljak

Na goriškem Krasu v bližini Doberdoba stoji madžarska kapelica. Pred tednom dni so v njem potekala posebna slovesnost, saj je vanjo vrnil kip, ki ga je v prvi svetovni vojni iz nje odnesel madžarski vojak. Slovesnosti so se udeležili visoki gostje iz Madžarske.

V naši vasi pri Vižintinih so 29. maja 2009 Madžari obnovili kapelico, ki so jo naredili njihovi vojaki v prvi svetovni vojni. Veliko vaško slavje je tedaj zaznamoval prihod madžarskega predsednika. V petek, 17. decembra 2010, pa je bilo v tej kapelici znova slavje.

Malokdo ve, da so vojaki na fronti, ko so zasedli kakšen kraj, tudi kaj odnesli ali lepše povedano – pokradli. Tako imamo v Števerjanu kip Srca Jezusovega, ki ga je odnesel italijanski vojak, ko je bila cerkev porušena, in ga je pozneje vrnil. Na Doberdobu sta tudi dve postaji križevega pota, slikani na platno, iz stare cerkve, ki jih je prav tako odnesel italijanski vojak, po vojni pa jih je poslal nazaj kar po pošti in še brez naslova, da se ja ne bi izvedelo, kdo je in kje živi. Kdo ve, koliko je še takšnih primerov!

Ob takih dogodkih je v ozadju vest, ki verjetno komu ni dala, da bi mirno spal, ker je imel nekaj, kar ni njegovo, pa se je tako skušal rešiti more, ki ga je tlačila, in je predmet vrnil.

Na nekaj podobnega sem pomislil v petek 17. decembra 2010, ko so v madžarsko kapelico pri Vižintinih, v bližini mojega doma, prinesli štiristo let star marmornat Kristusov kip, ki ga je v prvi svetovni vojni iz naših krajev odnesel madžarski vojak.

To je manjši doprsni kip, brez rok, poškodovan, iz belega kararskega marmorja. Po mnenju izvedencev naj bi bil izdelan v Firencah. Kot so poudarili, je bila želja vojakovih potomcev, da bi bil kip vrnjen tja, od koder ga je njihov prednik odnesel. Potem so ob slavju še lepo dodali, da je vrnitev tega kipa znak prijateljstva in spoštovanja med narodi. Ob vsem se pa vidi, da so tudi tu pozabili, da je verjetno nekoga pri vsem tem pekla vest …

Tokratno madžarsko delegacijo je vodil eden od podpredsednikov evropskega parlamenta Lazslo Tokes, ki je tudi kalvinski škof in zastopa Madžarsko manjšino v Bolgariji. Z njim je bil še katoliški škof msgr. Kiss Rigo iz madžarskega mesta Szeged-Csanad, nekdanji predsednik madžarskega vrhovnega sodišča Zoltan Lomnicij, celoten potek pa je posnel mlajši madžarski režiser Zoltan Deszyj.

Škof Tokes je našemu doberdobskemu županu dr. Pavlu Vizintinu poklonil protestantsko Sveto pismo iz leta 1616 v znak spoštovanja in prijateljstva med narodi. Ob koncu so zapeli še madžarsko pesem o Doberdobu.

Madžari imajo kar dve pesmi, ki opevata Doberdob. Tokrat so zapeli tisto, ki opeva madžarskega vojaka, kako na fronti misli na mamo in se sprašuje, ali ima tudi italijanski vojak na drugi strani fronte mamo, in ali tudi on tako trpi zaradi vojne, ko misli nanjo ... Vsekakor zanimiva, podrobnost, o kateri malokdaj razmišljamo.

V madžarski kapelici ima naš g. župnik Ambrož Kodelja redno mašo na god sv. Benedikta. Svetnikova slika je tudi na steni, moj brat Thomas pa redno poskrbi, da na oltarju pred prazniki gori svečka v spomin vsem tistim, ki so padli na našem Goriškem Krasu v prvi svetovni vojni.