VIDEO: Drugi dan papeževega obiska v Španiji v znamenju bazilike Svete družine
Svet | 07.11.2010, 21:13 Marta Jerebič
Papež Benedikt XVI. nadaljuje obisk v Španiji. Potem, ko je včeraj kot romar obiskal Kompostelo, se danes mudi v Barceloni, kjer je svetišče Svete družine, nedokončano delo Antonia Gaudija posvetil v baziliko. Srečal se je tudi s španskim kraljevskim parom in premierom Zapaterom.
9.30 Zasebno srečanje s španskim kraljevskim parom v dvorani ob svetišču Svete družine
Sveti oče je nadškofovsko palačo, kjer je preživel noč zapustil ob deveti uri. V papamobilu ga je na šest kilometrov dolgi poti spremljala nepregledna množica vernikov, ki je svetega očeta pozdravljala z velikim navdušenjem. Pol ure pred sveto mašo v svetišču Sagrada Familia – Sveta družina, se je v dvorani, tik ob svetišču sestal s španskim kraljevskim parom, kraljem Juanom Carlosom in kraljico Sofijo.
Obisk Barcelone v sklopu 18. mednarodnega potovanja svetega očeta je po besedah tiskovnega predstavnika Svetega sedeža p. Feredica Lombardija v znamenju umetnosti in vere, v središču obojega pa je posvetitev izrednih Gaudijevih del. To je umetnik, ki je vzor krščanskega življenja, kar potrjuje tudi predlog za njegovo beatifikacijo, je poudaril p. Lombardi.
VIDEO: Papež Benedikt XVI. se je srečal s španskim kraljem in kraljico
10.00 Sveta maša s posvetitvijo svetišča Svete družine in oltarja
Sveti oče je nato v dve uri dolgi slovesnosti, ki so jo neposredno spremljali številni verniki v Barceloni, posvetil svetišče, ki je posvečeno Sveti družini. "Vrhunsko delo arhitekta Antonia Gaudija, je odličen način za uspeh v tem mestu, da ustvarite čarobni kraj lepote, kraj vere in upanja, ki bo vodil ljudi do Boga," je v pridigi dejal papež. „Hkrati pa cerkev, posvečena Sveti družini vabi k varovanju zakonske zveze in družine,“ je poudaril Benedikt XVI. in dodal, da je prav v času, v katerem človek skuša živeti brez Boga, gradnja cerkve viden znak prisotnosti Cerkve v svetu, ki nenehno oznanja Božje sporočilo o miru in svobodi.
VIDEO: Posvetitev svetišča Svete družine
Slovesne maše v baziliki Sv. družine se je udeležilo sedem tisoč vernikov, s svetim očetom pa je somaševalo veliko kardinalov in škofov ter kar 1100 duhovnikov.
Benedikt XVI. je v nagovoru med mašo Španijo pozval, naj se zavzame za družino, ki bo temeljila na zakonski zvezi med možem in ženo.
Kdor je želel postaviti cerkev Svete družine, je po papeževih besedah nameraval svetu pokazati kako naj bi ljubezen, delo in služenje ljudje živeli pred Bogom, kot je to storila sveta nazareška družina.
VIDEO: Papežev nagovor v baziliki Svete družine
Zatem pa je spregovoril o družbenem napredku sodobnega sveta, s katerim se ne moremo povsem zadovoljiti. Temu napredku mora namreč nujno slediti tudi moralni napredek, ki vključuje zaščito družine. Velikodušna in neločljiva ljubezen med možem in ženo je učinkovito okolje in temelj človeškega življenja ob njegovem nastanku, rojstvu, razvoju in naravnem koncu. "Zato Cerkev prosi za sprejetje primernih ekonomskih in družbenih ukrepov, s katerimi bi ženi omogočili njeno polno uresničenje tako na delovnem mestu kot tudi doma", je dejal sveti oče. Moža in ženo, ki se združita v zakonu in si ustvarita družino, pa naj bi država odločno podprla. Tako bodo kot nekaj svetega in nedotakljivega zaščitili življenja otrok od trenutka spočetja naprej. Rodnost naj po papeževih besedah bolj spoštujemo in cenimo ter jo podpremo na pravni in socialni ravni. "Zato Cerkev nasprotuje kakršnikoli obliki zavračanja človeškega življenja in podpira to, kar spodbuja naravni red ustanove družine", je še dejal sveti oče.
Benedikt XVI. je po maši vsem namenil še nekaj spodbudnih besed. Najprej je vse seznanil z včerajšnjo beatifikacijo, ko je v Braziliji, v mestu Porto Alegre bila med blažene prišteta redovnica Marija Barbara od Svete Trojice, ustanoviteljica sester Marijinega Brezmadežnega Srca. Hkrati je sveti oče povabil, naj njen zgled globoke vere in goreče ljubezni, v mnogih prebudi željo posvetiti svoje življenje Božji slavi in velikodušnemu služenju najrevnejšim.
Sveti oče je v svojem opoldanskem nagovoru izrazil veselje, ki ga je doživljal ob posvetitvi bazilike Sv. Družine v Barcelloni. Zamislil se je nad veličino Božje ljubezni. Božji Sin je z učlovečenjem postal član nazareške družine. Pod Jožefovim in Marijinim varstvom, nas v tihoti nazareške hiše brez besed poučuje o dostojanstvu in vrednoti zakona in družine, ki sta upanje človeštva. Družina je namreč kraj doživljanja sprejetosti od spočetja do naravne smrti, je dejal sveti oče in nadaljeval, da nas Jezus prav tako uči, da se vsa Cerkev s tem, ko posluša njegovo Besedo in jo izpolnjuje, spreminja v Jezusovo Družino. Še več! Jezus nam izroča poslanstvo, naj bomo seme bratstva, ki v bo v vseh srcih poživljalo upanje.
Nato je papež Benedikt XVI. spregovoril še o vrhunskem arhitektu omenjene bazilike Antoniu Gaudìju. Svojo živo vero je uspel preliti v arhitekturo na način, da je vsa zgradba cerkve ena sama velika hvalnica Bogu. Arhitekt je vsem ljudem želel z umetniško govorico spregovoriti o evangeliju na način, ki bo razumljiv tudi preprostim. Približal je prizore iz Jezusovega življenja in na umetniško zgovoren način uvedel v skrivnosti svetega rožnega venca. Slava Bogu je podobno, kot ob Jezusovem rojstvu, tudi ob gradnji tega svetišča prihajala s strani najponižnejših in najpreprostejših ljudi, je poudaril sveti oče. Arhitekt Gaudì je namreč v sodelovanju z župnikom Parésem postavil v tedaj revni četrti Barcellone šolo za otroke zidarjev in drugih revnih družin. Svoje prepričanje, da morajo ubogi v cerkvi vedno najti kraj življenja krščanske ljubezni, je tako spreminjal v konkretna dejanja.
Papež Benedikt XVI., ki je svoj opoldanski nagovor izrekel v španskem jeziku, je nato povabilo k razmišljanju o skrivnosti Božjega učlovečenja v molitvi angelovega čaščenja, izrekel v katalonščini.
17.15 Papež invalidom: Bogu se zahvaljujem za vaša življenja!
Vsak človek je Božje svetišče
Poleg cerkva, ki so božja svetišča, je po papeževih besedah za kristjana tudi vsak človek svetišče Boga in zato mu je treba izkazovati primerno spoštovanje in ljubezen. Posebej to velja za najbolj potrebne. “Vse, kar ste storili kateremu teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili,” je rekel Jezus. In te njegove besede so mnoge kristjane spodbudile, da so svoje življenje posvetili negi bolnih in invalidnih. “Spodbujam vas, da po njihovem zgledu tudi vi še naprej pomagate najmanjšim in najbolj potrebnim, tako da jim darujete najboljši del sebe.”
Medicine ne smemo nikoli zlorabiti v škodo življenja
Papež je nato spregovoril o velikem napredku medicine v zadnjih desetletjih, ki pa ga ne smemo nikoli zlorabiti v škodo življenja in človeškega dostojanstva. Tako bodo fizično in psihično bolni lahko vedno deležni pozornosti, ki jim bo omogočila, da se bodo čutili vredne kot ljudje.
“Dragi otroci in mladi, od vas se poslavljam s hvaležnostjo Bogu za vaša življenja, tako dragocena v Njegovih očeh in vam zagotavljam, da imate zelo pomembno mesto v papeževem srcu,” je dejal papež varovancem doma. Zagotovil jim je še, da vsak dan moli zanje in jih prosil, naj mu z njihovo molitvijo pomagajo izpolniti poslanstvo vodenja Cerkve. Ob sklepu je še povedal, da moli za vse tiste, ki služijo trpečim in se posebej zahvalil duhovnikom, ki obiskujejo bolnike.
18.30 Poslovilna slovesnost na letališču v Barceloni
Namen papeževega obiska v Španiji je bil potrditi njene prebivalce v krščanski veri, saj je vera močno oblikovala njihovega duha, navade, umetnost in značaj. Zato je pozval k ohranjanju te dediščine:
Po papeževih besedah ohranjanje duhovne dediščine ni le znamenje ljubezni neke dežele do lastne zgodovine in kulture, ampak je tudi pot za posredovanje tistih temeljnih vrednost mladim rodovom, ki so nujne za izgradnjo sožitja med ljudmi.
Poti, ki so prek Evrope vodile v Kompostelo, so se zelo razlikovale med seboj, je nadaljeval papež. Vsaka je imela svoj jezik in posebnosti, ista pa je bila vera.
“Ta vera naj najde novo moč na tej celini in naj postane vir navdiha, da bosta rasla solidarnost in služenje vsem, zlasti pomoči najbolj potrebnim skupinam in narodom«.
Benedikt XVI. je nato omenil posvetitev bazilike Svete Družine v Barceloni in obisk ustanove, ki skrbi za invalide. Po njegovih besedah sta to dva simbola rodovitnosti iste vere, ki je zaznamovala tudi globino tega naroda in prispeva svoj delež k oblikovanju človeka bolj vredne družbe.
“Lepota, svetost in Božja ljubezen človeku omogočajo, da v tem svetu živi z upanjem«, je obisk v Barceloni povzel papež. Od Špancev pa se nato ni poslovil s pozdravom “zbogom”, ampak z “nasvidenje”, saj se bodo prihodnje leto znova videli v Madridu, na svetovnem dnevu mladih.
19.15 Odhod proti Rimu
20.55 Prihod na rimsko letališče Ciampino
Benedikt XVI. v Komposteli
Benedikt XVI. je včeraj na letalu na poti v Kompostelo dejal, da je Španija izvorno verna dežela, ki pa je razvila močno in napadalno laičnost, antiklerikalizem in sekularizem. Zato je v pozdravnem nagovoru na kompostelskem letališču pozval k ohranitvi krščanskih korenin. Poudaril je, da Evropa ne sme biti pozorna samo na materialne potrebe, ampak tudi na duhovne. Pri maši na trgu pred kompostelsko katedralo pa je Evropo znova pozval, naj se ne boji in naj se odpre Bogu.
Arhitekt Antonio Gaudi
Antonio Gaudi, splošno znani lik katalonske kulture in mednarodne arhitekture, se je rodil v Reusu v deželi Kataloniji, 25. junija 1852. Njegov oče je bil livar. Od njega se je naučil obdelovanja kovin.
V kolegiju samostana sv. Frančiška je prejel tradicionalno znanstveno, humanistično in versko vzgojo, kjer se je izkazal predvsem v aritmetiki in geometriji. Zaradi zdravstvenih težav je moral daljša obdobja preživeti na deželi, med katerimi pa je začel natančno opazovati naravo in njeno menjavo letnih časov. Začel se je tudi vaditi v risanju.
Ko se je preselil v Barcelono, se je vpisal na znanstveno fakulteto na tamkajšnji univerzi ter v provincijsko šolo za arhitekturo, kjer je leta 1878 dosegel naziv arhitekt. To leto je bilo za Gaudija odločilno. Barcelonska občina je namreč pri njemu naročila načrte za svetilke za kraljevski trg. Medtem ko je njegov emajlirani izdelek na svetovni razstavi v Parizu pritegnil pozornost politika in industrialca Eusebia Guella, ki je Gaudiju v naslednjih letih zaupal pomembna dela, med njimi tudi družinsko hišo Palau Guell. Novembra 1883 so ga pooblastili za nadaljevanje dela svetišča Svete družine. Temu delu se je posvetil vse do svoje smrti 1926. Globoko veren, z veliko pobožnostjo do Device Marije in sv. Jožefa, član duhovne legije Božje Matere na Montserratu in Apostolata molitve, je nenehno poglabljal vsebino vere in temelje liturgije ter tako prilagajal svoje sakralne objekte liturgičnim in pastoralnim zahtevam. Med svojim delom na projektu svetišča Svete družine je z isto zavzetostjo naredil načrte in vodil izdelavo tudi drugih cerkvenih zgradb v Barceloni in tudi drugod. Kljub domačim in mednarodnim uspehom pa je mojster zvesto živel strogo življenje, posvečeno molitvi in delu. Njegovo edino razvedrilo so bili redni kratki sprehodi. Ravno med njegovim običajnim sprehodom, ga je 7. junija 1926 povozil tramvaj. Močno poškodovan je čez tri dni, potem ko je prejel poslednje zakramente, umrl, star 74 let. Antonio Gaudi je bil ob navzočnosti številnih barcelončanov vseh slojev, mnogih duhovnikov in škofov ter ob petju psalmov, s papeževim dovoljenjem, pokopan v kripti svetišča Svete družine.
Postopek za beatifikacijo Antonia Gaudija, ki se je začel leta 1992 na pobudo združenja, ki so ga v ta namen ustanovili, so leta 2000 nadaljevali na ravni barcelonske škofije. Končal se je 13. maja 2003, 9. julija 2003 pa se je uradno začel rimski del postopka.
