Zbora iz San Justa in Medoze
Glasbeno življenje slovenske skupnosti v Argentini
| 16.11.2010, 08:08 Matjaž Merljak
Brez dvoma je pesem bistveni element v življenju vsake izseljenske skupnosti. Posameznika vodi v družbo enakih in ga na krilih melodij in besedil povezuje z daljno izgubljeno domovino. Če sprejmemo dejstvo, da je slovenskemu človeku pesem vedno bila zelo pri srcu, ni čudno, da so v vseh naših izseljenskih skupnostih delovali, in še delujejo, razni bolj ali manj kvalitetni zbori.
To gotovo velja za prvi rod izseljencev. Kako pa ta pojav obrazložiti v drugi, in morda celo tretji generaciji, ki nima več nostalgije do daljne domovine? Pa vendar argentinski primer dokazuje, da se tudi drugi, tretji in celo četrti rod udejstvujejo v pevskem in glasbenem izživljanju.
Po več kot šest desetletjih je glasbeno življenje v slovenski skupnosti v Argentini še vedno nadvse dinamično in tudi kvalitetno. Pevsko-glasbeno delovanje bi v tem primeru razdelili na štiri temeljna področja: 1) ljudsko petje; 2) šolsko petje; 3) pevski zbori in ansambli; in 4) posamezniki. Navedimo jih na kratko, v mejah razpoložljivega prostora.
Ljudsko petje
Običajno je pri mašah »ljudsko petje«, katerega vodi organist ali močnejša skupina pevcev. Tako je po vseh slovenskih središčih: Buenos Aires (slovenska cerkev Marije Pomagaj), San Justo (Naš dom), San Martin, Slovenska vas, Ramos Mejia (Slomškov dom), Castelar (Pristava) in Carapachay. V zadnjih treh središčih je maša kar v dvorani Doma, prirejeni za bogoslužno opravilo, enako je v Mendozi. V Barilochah pa je maša v kapeli zavoda sester. Včasih po okrajih, ob večjih slovesnostih, zbori pojejo tudi pri mašah.
Šolsko petje
Gotovo imajo pevske skupine velik pomen za prihodnost slovenske pesmi v Argentini, saj se danes v slovenskih družinah vse manj prepeva. Skrb za slovensko pesem se je preselila v prvi vrsti na sobotne slovenske šolske tečaje.
V Argentini imamo danes šest šolskih tečajev v okolici Buenos Airesa (in enega ABC po slovensko) ter po enega v Mendozi in v Barilochah; občasno še v Tucumanu. V vseh teh tečajih je petje reden predmet, torej je vsako soboto vsaj ena učna ura petja. Enako v prvem in drugem letniku srednješolskega tečaja. Večina pesmi je narodnih otroških, včasih se dodajo še nekatere bolj sodobne ali priložnostne (za materinski in očetovski dan, obletnice, itd.). Večina šolskih tečajev ima, poleg tega pouka, še svoj »šolski zbor«, ki nastopa na raznih šolskih in tudi drugih prireditvah krajevne skupnosti, poje pri šolskih mašah ipd.
Poleg tega velja omeniti, da je mnogokrat katera od osrednjih šolskih prireditev (imamo tri na leto) posvečena slovenski pesmi ali je predstavitev, kjer je pesem osrednji element.
Posebej bi omenili še šolsko počitniško kolonijo, ki jo v mesecu januarju vsako leto organizira osrednje društvo Zedinjena Slovenija. V preteklih letih se jo je udeležilo od 40 do 60 otrok. Kolonija poteka popolnoma v slovenskem jeziku, kjer ima vidno mesto v programu tudi petje. Otroci dobijo pesmarice ali razmnožena besedila slovenskih pesmi, tako da kolonija postane neke vrste »seminar za slovensko petje«. Tako kolonija kot »seminar« uživata podporo slovenske države.
Na področju zborovske tradicije v Buenos Airesu je po razpustu pevskega zbora Gallus najbolj kvaliteten slovenski zbor mešani pevski zbor San Justo (MPZSJ) pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar. Vaje imajo tedensko. Nastopajo predvsem v okviru krajevne skupnosti (»Naš dom« San Justo) pa tudi pred celotno slovensko in argentinsko publiko. V San Justu so tudi že dvakrat organizirali »Srečanje slovenskih pevskih zborov«.
Pevski zbor iz San Martina deluje predvsem v sklopu skupnosti Slovenskega doma v okraju San Martin, na severozahodu buenosaireškega predmestja. Že več let ga vodi prof. Lučka Marinček Kastelic. Redno poje pri krajevnih slovenskih mašah v in na raznih proslavah, obletnicah in krajevnih srečanjih. Lani so obiskali slovensko skupnost v Sao Paulo, v Braziliji in jim poneslo svojo pesem.
Dekliški pevski zbor Milina druži dekleta na področju delovanja Društva Slovenska Pristava. Vodi ga prof. Marjana Jelenc Petrocco. Deluje v krajevnem okolju, nastopa pa tudi pred argentinsko publiko in je izvedel že posamezne turneje.
Pred kratkim je v Slomškovem domu v mestu Ramos Mejia nastal nov pevski zbor. Vodi ga gospa Marta Selan Brula. Prvi njihovi nastopi so bili zelo uspešni. Aktivno so sodelovali tudi pri izvedbi spevoigre »Hvalnica družine Trapp« ob zlati obletnici Slomškove šole, ki jo je imel na skrbi Marcelo Brula.
V Mendozi še vedno prepeva in nastopa, ne le v okviru domače skupnosti, temveč tudi pred argentinsko publiko, Slovenski pevski zbor, ki ga je ustanovil ravnatelj Marko Bajuk. Vodi ga dirigent Diego Basquet. Zanimivost zbora je, da prihaja kar nekaj zadnjih zborovodij iz argentinskih vrst. Trinajst let že deluje »Mendoški oktet«. Sestavljajo ga sami mladi fantje, katere vodi Tone Štirn. Posebnost Mendoze pa je tudi skupina »Los Chañares«, ki goji argentinsko folkloro. Sestavljajo jo bratje in bratranci Bajda in nastopajo pred slovensko in tudi argentinsko publiko. Imajo celo nekaj lastnih skladb.
Če se vrnemo v Naš dom San Justo, moramo omeniti še Zbor materi in žena, ki ga vodi Anica Mehle in že nekaj let poje in nastopa v krajevnem domu in širši skupnosti.
Kar zadeva narodno-zabavne glasbe že dolga leta deluje »Slovenski inštrumentalni ansambel«, ki goji ta slovenski glasbeni izraz in navdušuje rojake na raznih prireditvah, ko nastopi trenutke, da se »malo pozibamo«.
Ob južnih jezerih v patagonskih Andih v Bariločah še vedno deluje znameniti otroški zbor, ki ga je ustanovila Lučka Kralj Jerman. Danes ga vodi Andrej Jan, v njem pa prepevajo večinoma argentinski otroci.
Mlade generacije pa lahko svoje glasbene ambicije predstavijo na tradicionalnem Pevsko glasbenem večeru. Letos je bil že 41. po vrsti. Sčasoma se je vsebina festivala seveda delno spremenila. Manj je zborov, več manjših skupin in zlasti solistov. Slovenska narodna glasba je v teh letih nekoliko izgubila svoje osrednje mesto. Sedaj je navada, da se vsak nastopajoči (zbor, solist, pianist ali skupina) predstavi s tremi interpretacijami: ena je slovenska, ena argentinska in ena svetovne glasbe. Moderni ansambli pogosto izvajajo kot slovenski »komad« kakšno stvaritev skupine Siddharta ali podobnih novejših skupin. Taki pevsko-glasbeni večeri so gotovo najbolj popoln izraz mladinskega glasbenega delovanja in neke vrste kažipot glasbenega okusa mladih slovenskih Argentincev.
Zveza slovenskih mater in žena pa zadnja leta, ob priložnosti svojega dne, priredi srečanje pod naslovom »Pesem dobrote«, kjer sodelujejo predvsem družinske skupine.
Čeprav bi jo morali imenovati v marsikateri izmed prej omenjenih področij, naj tukaj navedemo gospo Anko Savelli Gaser. Skoraj nepogrešljivi je njeno delovanje na glasbenem področju slovenske skupnosti v Argentini. Bila je zadnja pevovodkinja pevskega zbora Gallus. Vodi občasne zbore zlasti v sklopu področja slovenske Pristave. Spremlja na klavirju ali orglah vse naše zbore in skupine pri koncertih in nastopih. Prireja razne skladbe. Podpira in vodi glasbene nastope. Je osrednja osebnost slovenskega petja v Argentini.
Da bo poročilo bolj popolno, naj omenim še soliste, seveda predvsem s področja vokalne glasbe. Med njimi gotovo izstopa Luka Debevec, ki se poklicno posveča glasbi in nastopa v vrhunskih argentinskih glasbenih hišah, kot je npr. Teatro Colon. Luka Debevec vodi tudi vokalno skupino, ki občasno pripravi koncerte. Poleg njega v tej skupini nastopajo še izvrstni pevci, kot so Ani Rode, Cvetka Kopač Debevec, Andrejka Zupanc, Damjan Ahlin, Matija Debevec, Mirko Grbec, Luka Somoza Osterc in drugi. Večkrat so v različnih zasedbah opravili kratke turneje po Sloveniji.
Na koncu lahko rečem, da so glavni nosilci glasbenega in pevskega dogajanja glasbeniki druge generacije povojnih izseljencev. Pri zborih prepevajo tudi že člani tretje generacije, med katere spadajo tudi nastopajoči na mladinskih Pevsko-glasbenih večerih.
Tone Mizerit je prispevek pripravil za II. konferenco slovenskih glasbenikov iz sveta in Slovenije, ki je v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa v začetku septembra v Slovenj Gradcu in Pliberku.
