Kardinal Tauran v Pakistanu posreduje za osvoboditev Asie Bibi

Svet | 25.11.2010, 11:31 Marta Jerebič

Predsednik Papeškega sveta za medverski dialog, kardinal Jean Louis Tauran, se mudi v Pakistanu. Tamkajšnjo vlado bo poskušal prepričati, naj osvobodi kristjanko Asio Bibi, ki jo je sodišče na podlagi spornega zakona o bogokletju obsodilo na smrt z obešenjem. Če bi do tega zares prišlo, bi bila to prva tovrstna smrtna kazen v Pakistanu.

Prav zato se bo kardinal Tauran zavzel za odpravo omenjenega zakona, ki je bil sprejet v 80-ih letih prejšnjega stoletja v času islamizacije Pakistana. Pakistanski predsednik Zardari naj bi o primeru Asie Bibi odločal v prihodnjih dneh, po poročanju medijev pa naj bi jo pomilostil. Podrobnejši dosje o tem je za predsednika Zardarija pripravil minister za verske manjšine, sicer kristjan, ki je ob tem povedal, da je prejel grožnje skrajnežev. Tudi verske politične stranke so napovedale proteste v primeru izpustitve Asie Bibi ali kakršnihkoli poskusov odprave zakona o bogokletju.

V preteklih dneh so nekateri pakistanski mediji že poročali o osvoboditvi Asie Bibi. Nadškof v Lahoru je za Radio Vatikan povedal, da bo njeno osvoboditev zagotovo spremljalo veselje krščanske skupnosti in večjega dela pakistanske družbe, pa tudi smrtne grožnje skrajnih skupin. Docent za geopolitiko in zgodovino civilizacij na milanski katoliški univerzi Riccardo Redaelli je izrazil prepričanje, da Pakistan ne bo izvršil kazni, saj vlada in predsednik skoraj vedno posredujejo s pomilostitvijo. Vendar to ne pomeni, da se bo Asia Bibi lahko vrnila k svoji družini in svojemu vsakdanjemu življenju, ampak bo morala zapustiti državo. Njenim hčeram so že grozili, zato bo morala najverjetneje državo zapustiti celotna družina. Ko bo prišlo do uradne pomilostitve bo zagotovo, kot vedno doslej v takih primerih, prišlo do napadov skrajnežev na hiše, trgovine, cerkve in šole. Asia Bibi bo tako vedno žrtev nepravičnosti, saj bo morala vedno živeti kot begunka.

Sicer pa so se za odpravo spornega zakona o bogokletju poleg Svetega sedeža zavzele tudi druge tuje vlade, saj so na podlagi njega kristjani obtoženi kaznivih dejanj, ki pravzaprav nimajo nobene osnove. Omenjeni profesor pojasnjuje, da izpovedovanje vere v Pakistanu ni kaznivo dejanje. Kaznivo dejanje je na primer prozelitizem, vendar pa so meje pri tem zelo nejasne. Redaelli kot dober poznavalec pakistanskih katoliških šol navaja, da se na primer ne sme posoditi Svetega pisma muslimanu, četudi te zanj prosi, saj te bo pozneje obtožil prozelitizma. Zakon je tako orožje pritiska, grožnje, izsiljevanja in kaznovanja kristjanov oziroma vseh verskih manjšin, ki se znajdejo v nemilosti nekega osebnega maščevanja – dovolj je ustno pričevanje štirih prič, najbolje moških muslimanov, in že avtomatično pride do obsodbe.