Koroški Slovenci 55 let po podpisu ADP
| 16.10.2010, 08:17 Matjaž Merljak
Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani je ob obeležitvi 85. obletnice svojega delovanja 14. oktobra 2010 na Brdu pri Kranju organiziral mednarodni simpozij z naslovom »Koroški Slovenci 55 let po podpisu Pogodbe o obnovi neodvisne in demokratične Avstrije«.
Pokrovitelj simpozija je bil Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, navzoče pa je nagovoril tudi državni sekretar dr. Boris Jesih. Simpozij je razpravljal o zgodovinskem okviru nastanka Pogodbe o Avstriji, pogledu na stanje in perspektive slovenske manjšine ter o pravnih in mednarodnih vidikih položaja koroških Slovencev.
Zgodovinski okvir nastanka Pogodbe o Avstriji so predstavili upokojeni diplomat in parlamentarec Bogdan Osolnik, ki je še edina živeča priča pogajanj tedanje Jugoslavije za ureditev položaja slovenske narodne skupnosti ter prof. dr. Matjaž Klemenčič iz Univerze v Mariboru. Svoje poglede na stanje in perspektive slovenske manjšine so predstavili predstavniki krovnih organizacij slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem Nanti Olip in dr. Marjan Šturm, predsednik Enotne liste Vladimir Smrtnik, ter odvetnik Rudi Vouk.
Predstavniki so si bili enotni glede določenih pozitivnih premikov pri utrjevanju položaja slovenske narodne skupnosti. Le-ta se lahko ponaša z velikim številom članov, ki so uspešni v svojih poklicih, zelo pestra pa je na Koroškem tudi kulturna dejavnost. Ponudba dvojezičnega šolstva je bogata, prav tako pa močna prisotnost slovenščine v cerkvi. K takemu položaju manjšine pa je prispevala 60% finančna podpora Slovenije. Klima na avstrijskem Koroškem se izboljšuje, okrepljeno in kakovostnejše pa je tudi sodelovanje med krovnimi organizacijami.
Kljub temu še vedno ostajajo odprta vprašanja. Znanje slovenskega jezika v družinah upada, obseg finančnih sredstev za slovensko glasbeno šolo je bistveno manjši kot za deželno glasbeno šolo, slovenščina kot uradni jezik na uradih in sodiščih ni uveljavljena, vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov še ni rešeno, pozitivna diskriminacija na področju organiziranja manjšine in tiska pa ne obstaja.
Udeleženci so si bili enotni, da je postopna rešitev vprašanj mogoča le v dialogu, z različnimi sredstvi, a s skupnim ciljem. Posveta se je udeležil tudi prof.dr. Gerhard Hafner, strokovnjak za manjšinska vprašanja na Dunajski univerzi, ki je poudaril, da Avstrija priznava Slovenijo za partnerko v pogajanjih za uveljavitev pravic slovenske manjšine ter določila v 7. členu ADP. Nov predlog zakona o narodnih manjšinah, ki je v pripravi in s katerim soglaša tudi slovenska narodna skupnost, pa bi lahko prispeval k rešitvi odprtih vprašanj. Rešitev odprtih vprašanj bi lahko pomenila osredotočenje na razvojna vprašanja in čezmejno sodelovanje, ki sta pogoja za utrditev položaja manjšine in ustavitev asimilacije.
Korak naprej pa naj naredi tudi slovensko zgodovinopisje z nadgradnjo dosedanjih znanstvenih rezultatov.
